te se spomnim s televizije, ko je vodila neko oddajo o glasbi. že takrat mi je bila huda. imela je pojma o stvareh, ki so mene šele začele zanimat. tudi zdaj, ko greva na kavo, jo 23% časa butasto gledam, ker ima tolko stvari v glavi, ki meni niti približno niso jasne, a pove jih na tak način, da me začnejo zanimat. nikoli si ne bi mislila, da bom to ženo, ki sem jo prej iskala po programu, kdaj lahko objela. in ona mene! aja, pa brunchi. in :* po twitterju!
potem je tle še en, ki je znan širni sloveniji. vsaj tistemu delu, ki je že kdaj gledal poročila na nacionalki. “jazz ne poslušaš, ampak ga pretrpiš”, to mi je rekel enkrat ob rumu in pistacijami v satchmotu v mariboru. takrat je imel še lase, zdaj jih … ima malo manj. (sej se ne vidi, all gut.) vino aficionado, milijon kravat in še več kravatnih vozlov. prejšni dan sem mu dala lupčka na uho. nenamerno.
in njegova žena!
brala sem jo, ko je redno pisala blog in potem me omeni na twitterju, da me je vidla na busu! aaaaaaa! ne rabim dvakrat rečt, da sem vse naslednje vožnje na 14ki iskala tisto neko faco, ki bi jo mogoče morala prepoznat. malo mi je žal, da zdaj ne piše več tako pogosto, ampak ne moreš pisat bloga, če imaš dva psa, moža, ladjo od avtomobila in skrbiš za veliko preveč vsegapotrebnih otrok.
kapo dol pred njo, ni jih veliko, ki znajo tako fejst odpret srce.
obstaja ena, ki mi je vedno bila fascinantna. že od začetka odprte kuhne in kako se je vrtela po vseh “in”krogih. prav rada bi prelistala njeno črno knjižico kontaktov, še faking legenda bill murray je notri! zdaj so njeni instasgram posti polni joge in zelenih zvarkov, po stanovanju mora imet vsaj 5 tripodov, ki delajo still-life fotke nje, njenga zajtrka in joga položajev. najbolj pomembno? ko jo vidim, jo lahko brez nerodnega občutka objamem. faca žena.
uf, en prvi stik pa ni bil najboljši. s hashtagom eventa, na katerem sma bile obe, sem (ekstra pametno) twitnila, da ima dobro rit. sklepam, da me je takrat dala v kategorijo “nepotrebno tratenje mojega časa in duh, itak da imam dobro rit”. specifična kategorija, populacija: 1. naslednje leta sem ji tiho sledila, vsake tolko kaj rekla, ona me ignorirala. jbg, nismo vsi dovolj zabavni za follow ene od sestr.
zdaj? uf, zdaj pa me vsake tolko celo replyja in, *preveri* jp, še vedno mi sledi. #malezmage
.
.
.
obstaja še kar nekaj folka, za katere si nisem misla, da jih bom kdaj spoznala, kaj šele, da bom šla z njimi na kofe, brunch, praznovala z njimi svoj rojstni dan, da me bo kdo od njih povabil na svojo poroko (!!) ali da bom preprosto koga do njih lahko poklicala po telefonu in se bomo menli kot pravi prijatli.
(rada vas imam, saj veste, ne?)