lisboa12

mala francozinja, ki me je zmatrala za cel popoldan.

pa dajmo za par minut nehat s telefonom, in se poglobimo v hrano. natancneje, v francesinho!
tisto malo francozinjo, ki niti ni tako mala, ko jo enkrat dobis na kroznik.
to kalorijsko stolpnico sem omenila ze parkrat, tudi linkala na google rezultate, a nobena slika vam ne more v pol ure holesterol povecat trikratno. tale francozinja je sposobna tako tega slednjega kot tudi nekajdnevnega podiranja kupckov, ki vsem v blizini dajejo vedet, kaj ste jedli.
recepta vam ne morem dat, ker ga tudi ljudje na spodnjih fotkah (olá, celina! *waves*) ne vedo.
kraljica jedi je omaka, ki nekako poveze celotno jed skupaj. sestavine omake so razlicne od enega gospodinjstva do drugega, a vsi imajo “tisto neko magicno sestavino”, ki njihovo omako naredi slastno.
skupnih imenovalnikov je malo; voda, pivo, porto, paradiznikova mezga, gorcica in zacimbe. ko zavre zmanjsate plin in pustite, da se kuha.

   


cakanje testirano krajsajo arasidi in shoti portovca.

v bistvu morate med cakanjem pripraviti se ostale faktorje jedi.
specete snicle, narezete kruh in v stilu sestavljanke vse skupaj postavite na kroznike.
kos kruha, sunka, rezina sira, klobasice, snicel, kos kruha, sir in jajce na oko. vse skupaj postavite na kratko v mikrovalovno (tolko, da se stopi sir) in cez prelijete omako. ce ste drzni lahko zraven, kot prilogo, jeste pomfri.

   

 

stvar izgleda gromozanska, in mogoce naslednji mesec dni ne boste mogli niti pomislat na francijo, a zalustalo se vam je bo veliko prehitro.
pa dober tek!

Standard
lisboa12

identiteta japonskega turista je trpela.

ne bom rekla, da se v mestu ni zgodilo nic novega, ampak ni se zgodilo nic taksnega, da bi mi padlo v oci, me pripravilo do tega, da bi iz torbe vzela fotkic in celo naredila kaksno fotko. vseh 300+ fotk je bilo bolj ali manj prisiljenih, “pa ne bos sla domov brez ene fotke!”.
ampak najveckrat, ko sem se ze ustavla in hotla nardit fotko, sem se spomnila, da imam doma na kompu vsaj 8 taksnih fotk tega istega dela stavbe.


povzetek?
vamo tamo prevozi so fajn, vsaka extra kila pri easyjetu je draga, vreme se vedno obrne, ko gremo domov, kav smo spili maljon, stopnic prehodli se 1x tolko, in najlepsa hvala sekici za tole extremno zgodnje bday darilo :*
bom pa enkrat v prihodnjih dneh dala gor do potankosti podokumentirano izdelavo francesinhe. bila je #omnomnomnom dobra!

Standard