pred parimi tedni se je maljon sportnikov s celega sveta odpravilo v london na tridesete olimpijske igre, ki so se konec prejsnega tedna tudi uradno zacele. z manjso pomocjo kraljice in mr. beana.
16 dni bo vecina svetovne populacije s prevec prostega casa prilepljene na tv zaslone.
pravice prenosov gredo v vecmestne stevilke (NBC naj bi placal vec kot miljardo dolarjev, kolkr pac to je), in kljub dandanasnji krizi je ta stevilka kar naenkrat sprejemljiva. RTV slovenija je pred nekaj casa odpuscal folk v skladu z nekim varcevalnm programom, olimpijske igre pa pod nujno v vsako vas. juhej. vse to za fenomenalni sportni dogodek, ki mu ni para nikjer na svetu. (vsaj za naslednja stiri leta, potem bo popularna brazilija.)
ce sem cisto iskrena, moja prva asociacija ob besedi “sport” ni avtomaticno sinhronizirano plavanje ali ritmicna gimnastika. ajde, olimpijske igre imajo tudi tek cez ovire in kolesarjenje, ampak imajo tudi dresurno jahanje (z najstarejsim tekmovalcem tokratnih iger, ki ima preko 70 let!). ce bi na hitro pogledali vse kategorije, kjer bodo podeljene medalje, lahko v zimskih xxx igrah najdete veliko vec sporta per se, in na tem tekmovanju je glavna panoga skakanje z motornimi sanmi skozi ognjeni obroc.
glede na to, da ze bomo tolko casa preziveli pred tv zasloni, ter bomo kar naenkrat vsi struckoti za vse prej neznane olimpijske panoge (o nasih uradnih oblacilih se itak zmrdujemo ze od predstavitve, to je ze stara novica), bi bilo pametno, da se vprasamo, kaj tocno je sport?
in slej al prej bomo ugotovili, da ni nekega definitivnega odgovora.
v slovarju slovenskega knjiznega jezika v definiciji besede sport pise tole: “po ustaljenih pravilih izvajana telesna dejavnost za krepitev telesne zmogljivosti, tekmovanje, razvedrilo”. ne najbolj natancno. po tej definiciji je tudi pijancevanje sport.
prav tako cunnilingus.
olimpijski komite mora najti boljso definicijo za sport. ali vsaj imeti neko skatlo za predloge novih sportnih panog. napovedujem veliko zabavnih sportov.