dandanes smo vsi prilepljeni na telefone, tega nihce ne more vec zanikat. tisti, ki nimajo vsaj enga uca na tlf, so redka sorta, ti so fajni za druzbo. (jst malo manj, ups, sori?) povprecno na dan v telefon pogledamo tudi do 150-krat, nekateri stoposto se trikrat tolko. najvecji nasprotniki to obnasanje primerjajo z epidemijo, ali s kugo. s to razliko, da je kuga imela tudi neke zunanje simptome, kot so bruhanje, kasljanje, krvavitve. (ni dvakrat za rect, da to ne bi bila reakcija dolocenih ljudi, ce jim za par dni vzamemo telefon ali dostop do interneta.)
seveda so za to stanje ze nasli strokovni izraz, nomofobija; gre za strah, da bodo (bomo?) ostali brez svojih mobilnih telefonov. plus, prevec poslanih smsov lahko vodi do depresije. pravijo! … le kaj si potem mislijo o snapchatu, facebook messengerju in drugih chat aplikacijah? orodje za samomor?

vsake tolko se pocutim extra drzno in ugasnem telefon za par ur, najvec je bilo en cel vikend. in ne, nisem bila bogu za hrbtom, kjer ne bi bilo signala (se wifi je bil po celi bajti!) in bi v zepu imela 400€ vredni kalkulator.
seveda sem po vec kot 40 urah imela zelo nerealna pricakovanja: sms od bivse, ki fura safr, ji je zal za vse, kar je naredila in rekla, ter me hoce nazaj, vsaj tri povabila za pivo, kavo, pizzo itd.
realnost?
sms od simobila.

vse je instantno, vse aplikacije imajo obvestila, ki te spomnijo, ds se je pred parimi sekundami nekaj zgodilo in da je nujno pomembno za prezivetje, da to zvemo. tist fejsbruh komentar na katerega je potrebno odgovorit takoj, kljub temu, da se nad FB vsak dan bolj zgrazamo. pfft, peasants! zakaj bi sploh se kdo uporabljal to belo-modro zadevo polno povabil za igrice in taganih fotk, ki zasmetujejo internet se iz dobe geocitiesov?! … aja, rojstni dnevi. ja. never mind.
al pa twitter @, kjer je ziher nekaj pametnega, in skoraj takoj pomembno kot tisto obvestilo, da ze tri ure nisem spila kozarca vode. ali pa …. uuuuu! nekdo je dvakrat potapkal na mojo instagram fotko…. izpred sestih tednov?! stalker jedni!
se aplikacija za slovenske zeleznice hoce, da se narocim na njihova obvestila! sem se skoraj ze, da bi vidla, kaj mi lahko ponudijo, a sem si premislila; nocem, da mi telefon pregori od vseh “vlak za <vstavi vseeno katero mesto v drzavi, kamor slo zeleznice celo peljejo> zamuja” obvestil.
in ko sestejemo vse to zgoraj opisano in nasteto, se po mojem lahko dogovorimo, da obvestilu za “zgreseni klic” po novem recemo kar “nocem se pogovarjat s to osebo” obvestilo.