lezi poleg z glavo na mojem ramenu, mogoce celo spi, ne vem. lasje padajo na moj vrat.
zgecka, ampak pase.
gledam neko policijsko serijo in v istem momentu, ko se zacne akcija, zacutim njeni ustnici na moji bradavicki.
nepricakovana akcija, a ne nezazeljena.
topel dah, mokri ustnici, kmalu se zraven prikrade se konica jezika. bradavico objame z ustnicama, se nikoli tako nezno, kot da bi jo spoznavala v prvo. zadrzujem dih, upocasnjujem dihanje, nocem, da prepozna, da me vzburja.
mislim, da ve.
pilot drzim v levi roki, igram se z mislijo, da ugasnem tv in se posvetim samo njej.
in ona se igra z mano.
kot velikokrat poprej in vsakic si recem “to je bilo zadnjic.”.
nikoli ne bom zvedela, kdo je res bil morilec.