ti

(ne) maram.

14ka še vedno rabi neskončno dolgo, da pride izza ovinka. tista presneta ena minuta. ne pomaga, da je slovenska spet prizorišče za žličkarje.
event je bil fajni. oni event, od bolhe? za 15 let? heh, mogoče sem malo preveč spila in skoraj ostala brez rumene kape. taksi je prišel prehitro.
čas bo za kuhano vino in sneg in sušenje hlač na radiatorju v kopalnici. čas za zmrzovanje za mizo na vrtu mačka, za extra mrzlo laško in malo skledico čipsa. in vseh tistih najinih miljon prošenj za “še malo čipsa, prosim”. se spomniš natakarjev? še vedno imajo štil v riti.
maček je boljše, veš?
jaz tudi.
zaboli razmišljat o teb, zato pač ne. lažje je tako, prav si imela. mogoče si vseeno malo genija. shorty. še vedno mislim nate, kaj delaš, vsake tolko ti rečem, da se umij za ušesi in da pazi na prste, rabiš jih. vidla sem tvoj nov tattoo, lepi je. akvarelast. 505. ampak moje stanovanje ima številko 48. škoda.
in spet jočem, ker sem prebrala tvoj zadnji post in… boli. zelo boli. fuck you.
vseč mi je, da moji smsi teb niso dostavljeni.

Standard