če moškega vprašaš, kako izgleda neka ženska, je skoraj 100%, da bo a) opis kratek, in b) bo vseeno vseboval “ja, podrl bi jo”.
kolega pravi, da je čisto vsako osebo ženskega spola, ki jo je spoznal, v naslednjih nočeh v sanjah položil. še čisto vsako. čisto! vsako! prodajalka v trgovini, natakarca, sodelavka, ni važno katera. mogoče mu ni uspelo v prvo (ena moja bivša je bila kao edina, ki mu je tudi v sanjah rekla ne), slej al prej pa je še vsaka padla (da, tudi ona).
no, z mano ni tako. poredko sanjam o neznanih ženskah, zelo poredko. če že imam xxx-rated sanje je to največkrat s punco ali s kaksno bivšo, s katero je sex bil fantastičen in bi bil greh (greh!!) kdaj ne ponovit. ponavadi pa se sanj ali ne spomnim, ali pa so extra nezanimive (enkrat sem sanjala, da sem stala v vrsti na pošti.).
sem pa radovedna.
pri vsaki ženski, (ajde, v 90% primerov) ki jo (s)poznam, me zanima, kako se poljublja. pa če je to šefica, prijatelca, zaposlena na banki, ali sošolka iz srednje šole, s katero sma se res dobro razumele.
in včasih, včasih, včasih je to tudi zelo učinkovit pickup line, “zanima me, kako se poljubljaš.”. brez ovinkov, direkt.
ker, in glede tega se popolnoma strinjam z onim fejk komedijantom, ženske smo le ženske, aka mental terrorists. ko ti nekdo da neko misel v glavo, in če ti je vsaj malo do te osebe v teeeem smislu, potem bo ta moja mala misel v tvoji glavi kmalu postala vedno večja in ne bo več samo moja.
naj se countdown začne.
in ja, dobro se poljubljam.