everyday yapyap

intercity za Vezana vas na osmem tiru.

je rekla, da delam nekaj narobe.
da moji fuck buddyji vedno nekako prerastejo v nekaj več. da postanem z njimi preveč dobra prjateljca in da potem potem hodimo na piva in kave in kosila in vse tist, za kar fuck buddy naj ne bi bli.
urban dictionary pravi takole:
fuck buddy
n. A sex partner to whom you have no special attachment. A person you occasionally have sex with who is not your S.O.

A fuck buddy is similar to a friend with benefits.
Person 1: So your girlfriend’s coming over?
Person 2: She’s not my girlfriend. We’re just fuck buddies.
po vezi, taksni ali drugačni, paše nekaj drugega, bolj preprostega, brez druge polovice. nekaj “uizi”. nekaj, ko ne rabiš razmišljat, ko delaš, kar hočeš, ko ne rabiš nobenmu nič razlagat. nekaj, ko ne rabič povedat, kam, s kom in kdaj greš, ko ne rabiš nobenga vprašat, če imamo slučajno že kaj kje s kom zmenjeno, ker plane delaš samo sama s sabo in trenutno je plan it na petkovška na pivo. uizi. zadnja stvar, ki jo hoceš, je, da se z nekom ornk zapleteš in padeš nazaj na intercity vlak za Vezana Vas, brez možnih postankov v Negotovi most in Panika mesto.
ampak izgleda men vedno uspe nekako prestopit to mejo. em, ne, ne grem direkt v vezo, od moje uradne (ja, uradne!) veze je že nekaj časa.
samo, vedno bolj mi začne pasat preživljat čas s to osebo, vedno več sma na telefonu, hodima na pijače, kosila in vedno večkrat prespi pri meni. ampak to zadnje je samo iz praktičnih razlogov, obljubim! zakaj bi hodila nazaj na drugo stran mesta, če pa ima faks/službo tle blizu mene? ni logike. in potem, preden sploh začneš razmišljat o izgovorjavi besede keks (zakaj smo izbrali to besedo? sploh ni težko za izgovorit. mora bit neka napaka v prevodu.), že ima tu dve majci, ene nogavice, zobno ščetko in svojo najljubšo šalco za kofe.
slej ali prej pride v glavi vsaj ene od oseb v tem “prijateljskem odnosu, ki ni samo to” do tistih vprašanj: kaj pa če ni samo rebound? kaj pa če mi zena res res res dogaja? je res samo nek prehod med eno in drugo čustveno tragedijo? hm, mogoče pa ne bi smela poslušat kolegov, ki pravijo, da še nisem pripravljena, kaj pa oni vejo, sej me samo vsakič pobirajo in me tolažijo, pffft, nimajo pojma. ne vejo, kako zelo paše njen dotik, njene ustnice, in tista stvar, ki jo dela s prsti na mojem vratu. ne vejo, da mi je včeraj naredila večerjo, ki je bila fantastična, nobena druga mi je še ni! pa ja, ajde, včasih jo pogrešam, če se ne slišima cez dan, samo to ne mislim njej povedat, saj nisem nora. (je pa res.) ne vejo, da se ne rabim pretvarjat, razlagat in pazit, kaj rečem, ker je samo prjateljca in prjateljice ne obsojajo, oziroma so največkrat na moji strani in me totalno podpirajo in razumejo in ja, fajn je. ampak to ni ljubezen! nisem zaljubljena vanjo! samo zelo mi paš…
o, lej, njen sms. *huge stupid grin*

Standard

7 thoughts on “intercity za Vezana vas na osmem tiru.

  1. T. says:

    V ljubezni si ne moremo načrtovati ne vstopne, ne izstopne postaje. Še manj prevoznega sredstva. No, lahko si, pa pristanemo čisto drugje. Tako da – če ti je lažje, naj bo “friend with benefits” , v resnici pa že dobro veš in tudi bere se tako, da si “sooooo, sooooo in love”. Ok, vsaj z benefits. 😉

  2. T. says:

    Ti kar zanikaj. :)Saj vse življenje nekaj zanikamo. In ne priznaj, pa tudi če te metuljčki scefrajo. Samo, da uživaš na vlaku in imaš vse pod kontrolo… 🙂

Comments are closed.