vcasih delam bedarije

monolog dva metra stran.

grem po pivo, boš ti tudi?
pomiri se, ana. kilkenny? iii, žogica.
ne izgledaš ravno najbolj sproščena.
*namigne na moji prekrižani roki*
ne, ne, all good, itak, vse je fajn.
vse je super fino fajn, res je, ne pozabi dihat. dve kolegici v moji sobi, ona na fotelju, jaz na postelji, vsaka s svojim pivom, uiiiiizi večer, nobenih pričakovanj, nič se ne bo zgodilo, tko kot sma zmenjene, ker njej pač ni, party pooper, kako ji ni, če pa je sama rekla, da se dobro lupčkam, to je za izkoristit, al ni, ne razumem žensk, jst bi se tri ure lupčkala z njo, res, brez da bi splo….
*prestavi se s fotelja na posteljo*
resno, ulegla se boš? zakaj mi to delaš? kako naj zdaj sodelujem v pogovoru, če pa.. a veš, kako preprosto bi blo se zdej nagnat k tebi in… ana, nehaj. daj, vprašaj jo nekaj, rada govori, tvoj spomin je bedn, vse ti lahko še enkrat pov…. prosim, daj jezik nazaj v usta.
piva mi je zmanjkalo.
izgleda si že bila žejna.
niti ne tolk, samo zaposlit sem se mogla.
a da me ne napadeš?
tko nekako, ja.
oprosti. a sem preblizu?
če si preblizu? to si me vprašala?
težko ti sledim, ker se vsake tri sekunde zagledam v tvoje ustnice. ne, nisi preblizu.
še predaleč si.
vsedi se mi v naroč… ups, skoraj sem to rekla naglas. ana, zberi se! samo na pijačo je prišla in rekla je, da se tega ne gremo več…. čakaj, zakaj že ne? izjeme potrjujejo pravilo pa tko? ne? stegnila je nogi, zdajle bi z lahkoto… NE, ANA, NEHAJ! NE SMEŠ….
lej. ne morem, res ne morem.
*pogleda me s tistimi temnimi očmi in drži pogled*
čaki, kaj je pa tole blo? tole.. e, že spet! zdajle bi lahko dala roko v ogenj, da si tudi ona tega želi. kaj pa, če reče ne? jao, blamaža. okej, bomo o tem pol razmišljal, zdajle hočem njene ustnice.
vem, da sem rekla, da ne bom in da te bom pustila pri miru, ampak ne morem ….
 
(ni rekla ne.)

Standard