vcasih delam bedarije

ne moreš.

ne moreš cel večer umikat pogleda in upat, da ne opazim. ne moreš si parkrat tako lepo obliznit ustnic in ne vedet, da želim naredit točno to. ne moreš mi dovolit, da te pospremim do avtobusne in ne predvidevat, da ti bom v tistem temnem kotičku pod drevesom hotela dat lupčka.

daj no, saj me že poznaš.

in ne moreš pričakovat, da ne bom hotela še.

še vsaj osem takšnih nerodnih poljubov, še sto teh pogledov z druge strani mize in še miljon momentov, ko bom mirila oni občutek tam nekje pod popkom, ker me tvoj moker jezik veliko bolj zanima kot tista falična cerkev.