pa dajmo resit svet

izgleda delam twitter narobe.

(tole zgoraj? to je moj 100.000-i twit. \o/ )
nihče te družbene mreže (obsesije?) neuporabnikom in hejterjem ne zna razložiti na tak način, da bi oni razumel. je tko kot plavanje: vrži se v vodo in začni mahat. slej al prej se na nek svoj način naučiš se ne utopit. mogoče ni tako eleganten kot od večine, mogoče pošpricaš vse okoli sebe, je pa tvoj in ti si živ. praznujmo.
tko nekako je tudi twitter; vsak ga obvladuje in uporablja na svoj način, vsi se imamo bolj ali manj fajn, potem pa pridejo eni čapci, ki so prebrali “twitter za telebane” in v tisto knjigo sveto verujejo. (zveni znano? ja, isto tečni so.)
prejšni dan mi je blo rečeno, da sem smešna, ker sem en twit najprej fejvala, par ur kasneje pa an-fejvala. izgleda bi tista zvezdica (al so zdej srcki?) mogla tam ostat do konca twitter arhiva. (čeprav, zraven je še mal sentimentalne note, tko da je tole popolno pretiravanje in karikiranje situacije. moving on.)
pa dajmo razložit:
zvezdice (srčki?)
zvezdico uporabim za dve zadevi:
1) končam pogovor, ki traja že veliko predolgo (zakaj bi vsem smetil timeline, če se lahko prestavimo na zasebne msge, ali preprosto končamo pogovor),
2) ali si shranim link/tekst, ki ga hočem pogledat doma na kompu/uporabit kasneje.
obstajajo uporabniki, ki fejvajo ama baš popolnoma vsak twit. ne, resno, VSE pofejvajo! ko psi, ki poščijejo vsak grm na sprehodu. to mi je sicer na začetku blo ‘iiii’, potem mal bolj ‘weirdo’, zdej mi je pa ‘whatever’. jbg, njihov twitter je in če to pomeni, da ima 30x več fajvanih twitov kokr svojih, naj se ima fajn.
fejvoritanje twitov je ekstra popularno pri uporabnikih favstar strani, kjer za določeno število zvezdic dobiš pokal. ali medaljo? nekaj od tega. tipična človeška nesigurnost pač; iz vsake stvari je potrebno naredit tekmovanje, ego boost ne pride sam od sebe.
seveda pa se ne štejejo samo zvezdice, ampak tudi retweeti (RTji, skrajšano). kaj je to? za vas fejsbukaše, to je share. deljenje enga twita svojim sledilcem.
RT
če mi je twit res vseč, ali če se strinjam z napisanim, ga RTjam. včasih dodam še kak +1, da moje strinjanje res pride do izraza. če dodam še !!!1111enaena potem se smatra, da sem ga jst napisala. (zezam. res.)
to je to, to je vsa znanost.
obstaja pa več načinov RTjanja, kar je spet slabo, ker če se RTja na ‘navadn’ način, potem se to pokaže v statistiki originalnega twita. če se RTja kot citat, potem nima vpliva na statistiko in tudi uporabnik ne ve, da ga je nekdo citiral. to seveda ni prav nekaterim, ker si ga drkajo na številke.
you people need help.
follow / unfollow
ja pa kaj pol, če te odsledim v pondelk in ponovno posledim v sredo?
zakaj točno to tebe gane? zakaj te to matra? kako točno to vpliva na tvoj dan, voljo ali karkoli že ustvarjaš na twitterju? če te neki tazga, kot follow/unfollow/follow/unfollow… zmoti, potem mogoče ta del twitterja jemlješ preveč resno. samo ideja. jst lahko petnajstkrat zapored odprem vrata hladilnika in ne bom vedla, po kaj sem prišla. verjami, da lahko tebe posledim in odsledim na vsako polno uro. na koncu, in če bom vedla, da te to moti, bom to delala iz inata. ker lahko.
in to je nekako tud razlaga za večino stvari, ki jih delam na twitterju;
“ker lahko.”
kako pa misliš, da sem od 2007 naštepala 100.000 twitov?!
 
ps: verjamem, da imamo vsi mnenje o čisto vsaki stvari, ampak, a mormo to mnenje res čisto vsakič tudi izrazit?

Standard