9 v 30
do konca dneva imam še točno 43 minut, kar pomeni, da bom za temo izbrala nekaj, kar mi je blizu.
scribble scrabble.
tega imam v draftih že zelo dolgo, nekje od decembra, a nikoli mi ga ni uspelo dokončati.
bila je kot tist prvi cigaret. na začetku nimaš
pojma, kaj delaš, a še predno se zaveš, si
popolnoma odvisn.
veš, da ne smeš, veš, da moraš
pobegnit in it, nočeš, da gre ona prva, tekmovaln
je ta naš svet.
poskušaš jo izdihnit iz sistema, pa vedno jo nekako
še bolj vdihneš nazaj vase in v glavi ustvariš še
večji kaos.
kot bi z velikimi črkami tetovirala svoje ime, direktno
na moje srce in kot sidro me vleče dol, nekam
dol v naslado in v osladnost, ko
vse, kar potrebujem in hočem
je 20 sekund poguma,
da ji rečem
“če želiš,
lahko ostaneš z mano.
meni bi bilo to všeč.”
tako preprosto in tako konfuzno obenem.