30 v 30

povzetek: wc incident

22 v 30*

lokacija: metelkova
datum: vikend 18/19. junij
datum v bistvu ni pomemben, ker do tega ziher prihaja vsak vikend

osebe vpletene: cca šest (6?)
skupina pijanih osebkov, žena, jaz

žrtev: jaz
glavni krivec: žena
soudeleženci: skupina pijanih osebkov

vzrok: nepazljivost oz. popolna nezainteresiranost za zagotovitev sproščujočega ambienta žrtvi med lulanjem

——————

metelkova.
prostor pod nebom, kjer je dovoljeno vse in kamor gre folk plesat, hengat s folkom, osvajat, se onegavljat, poslušat muziko, se imet fajn in posledično tudi kaj spit.

zakon fizike #456: če gre tekočina noter, mora tudi ven.
zakon fizike #457: če mora tekočina ven medtem ko si na metelkovi, ti človeška rasa želi veliko sreče.

na metelkovi, natančneje v stavbi monokla in tifle, so trije wcji. en je od monokla, druga dva od tifle. ta od monokla je včasih imel ključavnico in ključ si lahko dobil samo na baru. še pred tem so pred vrata postavili eno veliko potetovirano lezbijko s pobrito glavo (mami?!), ki je pazila, da ni bilo štale. izgleda se je upokojila, kar je škoda, ker ključ-ključavnica naveza ne deluje več. ključa že dolgo ni, vrata se resnično zaprejo samo če se skoraj nasloniš na njih, odprejo pa se že, če jih samo grdo pogledaš.

wc?
nekaj, kar bi se dalo očistit samo z malo večjo granato.

proces lulanja?
skoraj bi lahko postal olimpijski šport.

že itak si cel ranljiv, ker nekok poskusiš balansirat v roki mikico, ki sem jo nespametno slekla (jbg, vroče je noter!) in je sedaj nimam kam odložit.
potem je treba pazit, da se spuščene hlače slučajno ne dotaknejo tal, ker bi potem jih lahko samo še zažgala. nočem vedet, kaj je vse tam na tleh. sploh glede na to, da so bila tla pošpricana s krvjo. in ne na tist “aaau, urezala sem se!!” način, ampak bolj na onga “sam da potegnem tampon ven in da mal zavrtim, a veš, v stilu helikopterčka, uiiiii!!”. (resno, ženske. kaj dfak delate?!)
seveda je tudi popolnoma nesprejemljivo, da se človk vsede na školjko, ker OUMAJGADNIKOLVŽIVLJENJU!!! resnična hvala vsem kamping izletom v času osnovne šole, kjer sem se naučila brezhibno in brez špricanja lulat v “na štrbunk” wcjih. v takšnih primerih si včasih zaželim bit moški, ker pač greš za prvo smreko, se obrneš obratno od onih dveh, ki se meter stran dol dajeta (no, stoje) in se polulaš. potem mal potreseš, ostala tekočina se pa itak obriše v gate.

(*warning: long run-on sentence ahead*) medtem ko balansiraš sebe, držiš hlače in mikico, ter poskušaš lulat tok hitro kot lahko in že razmišljaš, kako boš zdaj iz žepa hlač vzela še robček (toaletnega papirja tu ni blo že od leta 2001), ti v glavi pingponga še dejstvo, da se vrata ne dajo zaklent in da si popolnoma odvisn od izvidnika na drugi strani vrat, da ne bo v to delikatno območje spustil neko tretjo osebo, ali mogoče celo celo skupinico pijanih osebkov, ki sem ji ni dalo čakat v vrsti pri šanku za kozarc vode in so raje izbrali vodo iz pipe, ki bi jo lahko NASA preverla za nova življenska bitja, ker sem ziher, da je tam vsaj nekaj umrlo, če že ne ponovno oživelo.

….

in potem se začnejo odpirat vrata.
nastopi panika.
sicer se zadereš “ej, počak!”, ampak saj te ne slišijo, če so pijani, v svojem svetu in na drugi strani vrat odmevajo trije različni stili glasbe.
vrata se sicer odpirajo počasi, mogoče pa so malo podvomli, da bi wc bil popolnoma fraj. hej, smo na metli pred ženskim wcjem al nismo? itak, da je nekdo noter!
vrata se zaprejo.
še za dolg izdih olajšanja nimam časa, ko se začnejo ponovno odpirat. (ziher so na začetku dehidracije in bi se jih mogla usmilit ter sprejet z odprtima rokama?)
nardim tist, kar smo že vse naredile: stisnem mišice, prekinem lulanje, potegnem robček iz žepa, obrišem, potegnem gor hlače in vstanem.
vse to v parih sekundah in brez da bi mi karkoli padlo iz rok ali da bi se hlače kakorkoli dotaknile tal.
mislim, da si zaslužim medaljo.

presenetljivo je v tem zadnjem momentu skupinca pred vrati obupala nad vdorom in zaprla vrata, tako da sem imela par sekund, da sem na obraz prilepla razpičkan fris, odprla vrata, vse postrelila s pogledom in šla do žene, ki je slonela na steni na DRUGI STRANI HODNIKA .. wtf? kaj se je zgodilo z izvidnico?? kdo je tebe učil lulanja v dvoje na delikatnih območjih?!?

*vdih*
*izdih*
*vdih*
*izdih*
*vdih*
*izdih*
*vdih*
*izdih*
*vdih*
*izdih*
*vdih*

in sma šle domov.

 

* ps- tale “30 v 30” projekt je padel v vodo že pred parimi dnevi, ampak bom vseeno nadaljevala s številčenjem, da vidim, kako dolgo bom res potrebovala, da ga dokončam. for science!