vcasih delam bedarije

stanje duha je pomembno. sploh 8 ur na dan.

čeprav nočem priznati, ampak toliko kot sem navdušena, da že čez par tednov (natančneje čez 17 dni) menjam službo, toliko (mogoče celo malo več) me je tudi strah, ker bom naredila točno to.
vsi, ki mi sledite na twitterju, veste, da o menjavi službe govorim že kar nekaj časa. sicer neposredno, ko se pizdim nad šefom. ne, ne bom ga črnila, to ni lepo. vem samo, da se ne strinjam z njegovim načinom vodenja podjetja, njegov karakter mi ne paše in tega se oba zavedava že od čistega začetka in ja, so bili momenti, ko bi ga najraje vrgla skozi okno. konec koncev je on, nekje glooooooooboookoooo v sebi, dam roko v ogenj, prepričan, da je njegov način tisti najboljši in da ostali tega samo še nismo skapiral. kakorkoli že, strinjamo se, da se ne strinjamo in se že nekaj časa ne.
skratka, vsake par tednov imam enotvitni (to mora bit beseda!) izbruh, da hočem zamenjat šiht in če slučajno kdo kaj ve. potem dobim par linkov, prepričam se, da bom poslala prijave a jih nikoli ne, medtem še vedno veselo (kakor kdaj) hodim na šiht in čez par tednov se vaja ponovi.
ja, vse jasno, sama sem si kriva, ker nisem poslala prijav.
ugotavljam, da sem trenutni šiht veliko predolgo jemala kot neko slabo vezo, kjer je več slabih kot dobrih dni, a vseeno vztrajaš, ker se ti zdi, da sleeej al prej bo več dobrih in da bomo mogoče spet prišli nazaj v tisti začetni čas zaljubljenosti, ko je bilo vse superfinofajn. vsem okoli je seveda jasno, da se to nikoli več ne bo zgodilo, poskušajo ti dopovedat, ti kimaš in tudi sam sebi praviš, da bo potrebno nekaj spremenit, zgodi pa se točno nič.

slučajno kdo ve, kaj je tista stvar, ki te porine čez rob in si rečeš “okej, ne, zdej je pa res dost.”? kako dolgo se hranimo na tistih parih dobrih dneh, da le-ti upravičijo vse slabe dni in tedne, ki pridejo zatem? in vedno pridejo, to sploh ni vprašanje.

karkoli je že bilo (z veliko pomoči frendov, hvala), hvaležna sem, da se je zgodilo. boljši tajming ne bi mogel bit.
in tko zdej po netu iščem najlepšejši nahrbtnik, nove barvice in peresnico, ker, hej, do novega šihta je samo še 17 dni in mene je malo strah te začetne zaljubljenosti.

Standard