everyday yapyap

moj dosežek leta: spravila sem se v pajkice.

preveč kil imam. to vemo vsi, ja, tudi jaz, že vsaj od osnovne šole.
vedno me je bilo nekaj več, vedno mi je bilo mučno it na telovadbo in se preoblačit v garderobi z ostalimi šlank puncami. jbg, nerodno mi je bilo. športi z žogo so mi bili najljubši, sovražila sem pomlad in oznanilo prfokse iz srednje, ki je pred šolo stala zraven svojega kolesa in kričala “se dobimo na mostu pri savinji, imate 10min, gremo gremo gremo!”. potem je bil na redu tek do visečga mostu in nazaj do šole. tek, oz po naše (jaz in mala skupinica “nam se ne da, daj mir” sošolk) sprehod in dretje prfokse za našimi ritmi, da gremo prepočasi in če ne bomo pospešile, da bomo pač mogle it še enkrat. prazne grožnje, vedno je bilo prej mimo tistih 45min ure.

z leti pride ali sprejemanje same sebe in teže, ali preprosto ignoriranje težave.

zadnjih par let sem v prvem, z občasnimi prebliski tega drugega, s kančkom “daj, ta mesec moram pa res nekaj nardit zase, ana, ta mesec pa res!!”. in potem pride ta mesec, se držim stran od pomfrija in kruha (po najboljših močeh), jem manj, si nabavim in se navdušujem z vsako dodatno pikico na fitbitu, rezultatov pa seveda ni.
saj je logično!
38 let (ja, res sem tolko) sem se prehranjevala bedasto, delala nič zase, in zdaj pričakujem, da bodo rezultati vidni že po enem tednu? ana, daj no. bodi resna.

pred parimi tedni pa se mi je ponudla priložnost preko frendice in njenga studia za oblikovanje telesa, da nardim nekaj zase. ker, roko na srce, ana, stara si 38 let, daj pazi malo nase in na svoje telo, imaš samo enga, kljub vsej znanosti. priložnost je res super, žena res veliko ve in resnično ne smem zajebat tega vsega in in in.. v bistvu se gre zame. sebe ne smem zajebat.

in zdaj smo tu.
jem bolj pogosto kot prej, žlampam vodo kot da sem kamela, na wc grem vsaj 500x na dan.

kmalu mi bodo začel na šihtu od plače trgat za ves porabljen toaletni papir.

v njenem studiu sem 3x tedensko, mojo rit je spravila v pajkice (z veliiiiiiko ugovarjanja z moje strani, ker tako velike riti ne bi smele bit v pajkicah, to je eww!), poslušam njene 30-minutne govore o prehrani, ni mi še veliko jasno (zakaj nekaj ja in kako to misliš, da nekaj drugega ne?), naslednji teden ji rečem za tedenski plan obedov (devica sem, jst rabim imet to vse napisano!) in steigung na tekaški stezi bomo dal vsake tolko malo višje kot je priporočljivo za nekoga moje starosti in teže. jbg, če že švicam, naj vsaj ornk!

zdaj grem pa vodo pit.
kao da je moram spit 3 litre v enem dnevu. #fml