naučila me je, da mi je moje telo lahko všeč.
ne lahko, mora mi biti!
prav vsakič mi je bilo nerodno, ko si ga je skrivaj, in pogosto tudi zelo očitno in glasno, ogledovala. nikoli še nisem bila z eno, ki bi bila tako odkrito navdušena nad mojim telesom. (no, nad ženskim telesom.)

naučila me je, da si rabim cilje zase postavit višje kot jih imam trenutno.
tako v zasebnem življenju kot profesionalnem. včasih sem si zaželela jo imeti za svojo agentko, ker je moje znanje znala prodati s takšnim zanosom in izgledalo je, kot da res verjame v to, kar govori. to je pasalo egu.
in čeprav tega noče slišat, je bila ona povod, da sem sploh šla delat vozniški izpit. iskreno bi lahko živela do konca svojih dni brez izpita in avta. ljubljana je center sveta in dvomim, da bom kdaj živela daleč stran. dje. 50 najetih kvadratov v bežigradu je fajn, ampak a ne bi bilo fajn imet nekaj svojega? nekaj z mogoče parimi kvadrati trave spredaj? da, res bi bilo.

naučila mi je, da je lahko v življenju več kot samo služba in prijatelji.
še vedno težko verjamem, ampak res je bila prijetna misel, da bi imele družino. ona, jaz in dva mala, ki skačeta okoli. (plus mačka, seveda. ta dva prideta v kompletu z mano.)

naučila me je, da je ljubezen lahko
lepa
vroča
nagajiva
spontana
prepletena
zakomplicirana
vse.

žal mi je, da je šla. ni bil najin čas.
vseeno sem ji hvaležna za vse, kar me je naučila.