že tretji pondelk po vikendu polnem ljubezni, pogledov, dotikov, besed, neobljub. po dnevih, ko so emocije le premagale racio in sem se popolnoma prepustila, ko sem dobila malo upov na prihodnost, videla upe za sedanjost..
in že tretji pondelk, ko je ni. ko ne vem, če pride nazaj. če bo lahko prišla nazaj. če bo sploh zelela. če bo zmogla. ko ne vem, kako je in ko ne upam vprašat. ko me noče blizu. še huje, ko me ne more imet blizu. ko je ne morem jaz imet bližje. ko si ne smem želet je imeti bližje, ker bi bilo egoistično. ampak ne morem, da ne bi.

tako faking sovražim pondelke.