everyday yapyap

hja, pa pejmo umret.

zadnjih par tednov je bilo zanimivih.
na šihtu so rekli, da me tam ne rabijo več (rabi kdo grafičnega dizajnerja, ki se bolj vidi v web in app zadevah, kokr v printu? holla.), frendica se je preselila na vrh evrope in pri razočaranjih je moj prvi instinkt, da dam to na stran, se delam, kot da je vse vredu in se ga grem ulit.
vsakmu svoje, i guess.
kar nisem misla, da se bo zgodilo, je to, da bom prestavla svojo leno rit.
ne, nisem šlank, nikol bla. ja, imam nekaj kondicije, ampak popolnoma nič zavidljivga. in ne, ni (še) problem najdet cote v trgovinah, čeprav mogoče ne v zari, ampak tam mi itak nič ni vsec. do zdaj v lajfu mi je šlo kar dobro pri izogibanju se rekreaciji, če odštejemo občasne sprehode do centra ljubljane, za kar sem si potem še vsaj naslednja dva tedna dajala dnevne komplimente in pokale.

kar pa reeeees nisem vedla je to, da bom nekomu celo plačala, da me pretepe 2x na teden.
zadevi se reče shapeboxing in za to sem prvič slišala pred letom in pol (se mi zdi), ko je dobra frendica začela noret o eni tamari s fantastičnim hrbtom, ki izgleda čudovito medtem ko te pretepa. aja, pa kao da se rekreiraš med tem mučenjem, kar je dodatn bonus.
kaj? rekreiranjem medtem ko nimaš ravno filinga, da se rekreiraš? super! daj mi to!
zakaj super? ker imam že do same besede rekreiranje odpor. jbg, the fat kid in gym class je dobila svojo dozo poniževanja in to se te drži, pa če priznamo ali ne. also, teka nikoli nisem marala. najverjetneje zato, ker pretečem ravno en krog na stadionu in potem vložim prijavo za invalidsko zavarovanje. hoja v hribe tudi ni zame, ker me prospekt božanskega pogleda ne rajca, zakaj pa imamo google images? plus, veliko raje grem peš do maribora, kot v hrib. včasih sem se ukvarjala s karatejem, prišla kar daleč in odnehala. nekje je bila še košarka, ki mi še vedno gre, odbojko obožujem, ampak vse sem slej ali prej nehala, ker sem preprosto preveč lena. ja, tudi v fitnes sem se že parkrat prijavila in našla miljon izgovorov, zakaj tisti dan ne morem it. od klasičnega “gleženj me boli”, do kao opravičljivga “aaaa menstra, a veš, safr!”, preko banalnega “pa če je na drugi strani mesta” in do “sneg!”. vse sem že uporabla. ne tolko na drugih, kot na sebi. sebi najboljše lažemo in še hitreje si vse odpustimo.

torej, kaj je shapeboxing?
na njihovi fb strani piše tole “gre za licenčno vadbo, katere smisel je predanost treniranju in borilnim veščinam, kot so tajski boks, kickboks in karate”. torej, boksanje z dodatkom brcanja v sparing partnerja in/ali boksarsko vrečo.

do zdaj sem tam bila ravno 3x. naučil so me osnove, kar je zelo dobro, ker res nočem poškodovat koga okoli oz sebe. čas, ki ga porabim, da si ovijem oni trimetrski povoj, je vedno krajši. malo se mi še vedno blešči od vseh roza zadevc v telovadnici (roza rokavice, roza povoji, roza hlače, roza majce, roza teniske, roza gumice za lase, roza faking vse!), ampak držim pesti, da bodo počasi prišle tudi sotrpinke starejše od 17. moram priznat, da mi je všeč oni občutek na poti domov (pa četudi je zadeva minuto hoje od mojega doma), ko je majca popolnoma prešvicana in ko vem, da bom naslednji dan imela musklfibr med lopaticama.
res je, do zdaj sem bila tam točno 3x in ni nobene garancije, da bom čez pol leta še vedno. ampak glede na mojo zgodovino je že to nekaj in dajmo držat pesti, da se me bo še nekaj časa držalo.

vsaj zelo lepo bi bilo, če bi se me, ker sem pravkar naročila lastne boksarske rokavice in teh res nočem naslednji mesec prodajat na bolhi.

ps- post ni mišlen kot reklama za tamaro ali shapeboxing, ampak če nekomu rata mene v shape zboxat, potem si zaslužijo vso reklamo, ki jo lahko dobijo.

everyday yapyap

dvojna merila aka v moji postli seksam samo jst!

včeraj me je skoraj kap, ko je rekla, da se je v moji postli dol dala … in to NE z mano!

dajmo malo razmislit o tem.
čisto malo. kako? kdaj? s kom? … ne, črtaj to, nočem vedet. *da prsta v ušesa, “lalalalala”*

kako lahko na moooooji postli seksaš in to ne z mano? če pa … pa če je moja postla! MOJA!

potem je seveda pogledala v tla, rekla “pa ne, sej ne”, verjel ji ni nihče, jaz sem pa poskusila zadevo zbrisat iz spomina. (zelo neučinkovito.)

vprašanje:
zakaj smo tok posesivni do svoje postle? ker resnično nimam nič proti, če se da dol na mojem kuhinjskem pultu. ja, bom fouš in ja, bom lubosumna, ampak ji bom dala tud high five. (pol ko bom dezinficirala pult, seveda.)
tud proti tlom nimam nič, lahko tudi v moji bani ali na fotelju na balkonu (čeprav tam je treba mal pazit, sosedi so radi na svojih balkonih), samo postlo mi pa pustite pri miru. ker… ker.. je moja postla! MOJA! rada imam to škripajočo zadevo že odkar je bila mala (aka samo podn z jogijem), tud puberteto sma dale skoz, zdej je pa odrasla (celo ima nek okvir) in ko dobi še tiste čisto prave letvice, bo najboljša postla na svetu.

enivej, na tej postli se jst dol dajem. JST! jst s še eno ženo, priporočljivo. ne “frendica in neka xy oseba, ki je po možnosti še tip in tipi imajo navado izločat neke zadeve in ewwwoumajgad!” … a lahko ne?

(če pa že moraš, če se v tistem navalu strasti ne morta prestavt nekam drugam, dajva se zmenit, da mi nikol ne poveš in opereš posteljino. sploh rjuho. oz kupi mi novo, tisto pa zažgi.)

aja, če bi se jst v neki tuji postli dol dala?
pfft.
itak.

 

ps- vsi klicaji v objavi so popolnoma upravičeni.

everyday yapyap

lojtre, oz. samo zato, ker sma frendice, to ne pomeni, da te ne bi dala dol.

prejšni dan mi pravi o svojih “problemih” (tisti sladki problemi določenih, ko si žena in izgledaš, em, seksi) in omeni še svojo teorijo o lojtrah.
da, o lojtrah. ne govorim o hashtagu, ampak o lestvi, o preprostem orodju, ki nam pomaga dosežt nekaj na vrhu omare ali zamenjat žarnico.

no, če to jemljemo dobesedno. v prenesem pomenu pa je lojtra lahko tudi lestvica. na višji stopnički kot si, višje, em, si. oziroma, višje rangiraš, več imaš šans za nekaj, karkoli.
pravi namreč, da se moški in ženske medsebojno ocenjujemo in rangiramo z “lojtrami”. vsaj kar se seksa in pozornosti tiče, pri zadevah srca lahko zraven dodamo še par baterij, znakov za izhod in gondolo s panoramsko streho na povratni vožnji v dolino.

torej, tipi naj bi imeli samo eno, medtem ko imamo žene dve.
tipi punce, katere (s)poznajo, rangirajo samo po stopničkah te ene in iste lojtre, “kako zelo mi je do tega, da bi jo podrl”.
žene pa kao da imamo dve, “ja, dala bi ga dol” in “midva bova vedno samo kolega, to ti poskušam dopovedat, daj me začni prosim poslušat”.
in ko tip enkrat pristane na tej slednji, ni šanse nobene, da pride nazaj na prvo. v bistvu nikoli več ne pridi niti blizu. (no, spet odvisno od situacije. ker nič ni belo in črno, sivega prostora je več kot sahare.)

s teorijo zarote se sicer strinjam, ampak je čisto strejt teorija, zato bi dodala še lezbično varianto: jst imam še tretjo lojtro. lojtra, na kateri so punce, ki (vsaj v moji glavi in določene tudi IRL) migrirajo z ene lojtre na drugo, odvisno od dneva in moje trenutne zatreskanosti, in zakaj bi prostor zasedale na eni in delale gužvo, če pa so lahko kar na tej tretji, sej nama obema tko najbolj paše, pa če prizna ali ne.
in če sem čisto iskrena, 90% vas je na te.

*slow wink*.

aja, ta frendica? trdno zasidrana na levi lojtri, po lastni odločitvi.
se mi zdi.
mogoče.
ja?
najverjetneje.

če bo ona tko rekla.
mhm.

everyday yapyap

v petnajsto ji bo uspelo.

v srednji šoli smo jih menjaval kot spodnje gate, s torka na sredo, če se nam je slučajno kdo zameril, ko ni pustil, da prepisujemo med testom za matematiko. včasih je bilo dovolj, da nas je do takrat najboljša sošolka malo postran pogledala in smo že imel tiho mašo. vse do zadnje ure, ko sma pač bile zmenjeni, da greva skupaj na deci-deci in sma se preprosto mogle pobotat. krut svet. z določenimi iz srednje se še vedno pokonektamo, pa čeprav samo na obletnicah mature, ali par humornih besed na fb.
na faksu smo že bili malo bolj selektivni. najprej smo bili skoncentrirani na urnike, obvezne vaje, iskanje predavalnice v prevelki in konfuzni stavbi. ko se malo sprostiš pa si najdeš svoje skupine; nekatere smo imeli za učenje, druge za ponočevanje, tretjih nismo niti opazli, spet četrti so bili naš partner in crime v študentu. redki, zelo redki, pa so ostali z nami še zdaj. mogoče so že poročeni, z otroci, živijo na drugem koncu države, a vseeno vsake tolko podebatiramo. preredko, a je. in takrat je fajn in paše.

ko pridemo v odrasla leta (vsaj biološko gledano) se prioritete spremenijo, čas se drugače porazdeli, ne da se nam več čisto vsaki osebi vse razlagat, za določene nimamo niti potrpljenja, krog frendov se zdesetka in včasih tudi popolnoma resetira. z menjavo službe, s spremembo karakterja, mogoce enkrat na dekado, mogoče večkrat letno.
nekatere spoznamo v službi, kjer osem od 24 ur dneva preživimo skupaj in hočešnočeš, neki osebi začneš zaupat, jo spustiš bližje, spoznata svoje fore in #tgif se začne že opoldan. spet druge pa najdemo po spletu okoliscin, ali celo na spletu, in mogoče ti na začetku ne “potegne” takoj, ker pač ne klika tako kot ti, ampak s časom začneš to spoštovat, sprejemat, uživat v tem in pogrešat.

nimam veliko prijateljev. tiste ta prave, s katerimi se lahko v razmaku pol ure pogovarjam o novi frizuri britney spears, smislu življenja, izogibanju vikend instagrama, ker bo spet poln burgerjev in piva, planov za dopust in vedno aktualne teme, dafak se dogaja s sparglji?!.. te prijatle lahko naštejem na prste ene roke. mogoče še kak prst z druge, mogoče.

ko nekoga spustim v ta krog, jim zlepa ne pustim ven.
ampak, kot vsako drugo “razmerje” v življenju, je tudi to dvosmerno.
samo zato, ker men ena oseba pomeni veliko, to še ne pomeni, da tudi jaz njej. samo zato, ker jo jaz hočem v življenju, to ne pomeni, da si ona želi isto. in včasih je zelo težko s tem se sprijaznit.
vedno je kriva situacija, to mi je jasno; nekdo se preseli, dobi službo nekje drugje, lajf se spremeni. a vseeno, določene situacije so prav zoprne, in ko se nekdo prostovoljno odloči it, takrat boli. razlogi so znani ali ne, mogoče jih zvem naknadno in se potem tepem po glavi “zakaj mi to ni prej povedla?”, pri nekaterih pa še vedno ne vem.

vem pa, in na žalost to vsakmu povem, da vedno dam še eno šanso. vedno. nekaterim še drugo, tretjo in petnajsto. seveda potem sledijo vprašanja v stilu, “koliko šans pa ji še misliš dat? zakaj si ji dala še eno šanso, da te prizadane?”, jaz pa samo kimam in si pravim, da bo tokrat drugače.
ker tokrat bo res drugače.
če ne tokrat, pa potem naslednjič.
ji še ostane trinajst priložnosti.

everyday yapyap

dajmo bit zelo natančni (o seksu).

v eni izmed prejšnjih objav sem napisala, da iščem definicijo seksa. po večih pogovorih o tem sem skapirala, da ne iščem definicije (ker tista ta najbolj biološka razlaga mi je znana), ampak bolj “kdaj tooooooooočno se dandanes nekaj šteje za seks”.

pa gremo kar po vrsti, oz po kao-spolnih dejavnostih in dogodkih, ki jih dve osebi lahko počneta/doživita skupaj, tako ali drugače. ostala bom pri bolj “vanilija seksu“, ker nimam ne zadosti izkušenj, kaj šele materiala, da bi lahko v to vpletla še bdsm, vojarizem in karkoli je še stvari, ki nas čudne ljudi rajca.

od glave navzdol:

1) dotiki
tisti najbolj nedolžni nikakor ne spadajo v kategorijo “seks” (razen mogoče v predigro, pa še tam so stvar debate), tako da lahko to mirne duše preskočimo.

2) lupčkanje
ni seks niti pod točko razno, je pa zelo dober začetek le-tega.
vseeno, lupčkanje zna bit na trenutke skoraj bolj intimno kot seks (če ignoriramo puberteto, jao bože, kaj smo takrat delal), ampak poanta objave ni “level intimnosti”.

3) petting / make out
no, tu se pa stvari začnejo že ornk dogajat. dobesedno in figurativno. glede na vse javno dostopne definicije seksa, to ni to. te definicije večinoma vključujejo dve glavni besedi, penetracija in/ali orgazem. ne rečem, da do orgazma pri pettingu ne more priti, ampak orgazem ne sme bit pogoj za kategorizacijo tega kot seks. (se zna zgodit zelo pogosto, če je stvar izpeljana pravilno, in ja, če se mene vpraša, bom to takrat štela kot seks.)

4) oralno (blowjob)
na www lahko preberemo, da nekatere žens…. punce ponujajo blowjob v zameno za happy meal v mcds, zato sklepam, da one to ne smatrajo za seks. (ali pač?)
torej, strejti, a se blowjob šteje za seks? al je to pač kr neka aktivnost, ki je ni niti potrebno omenit ali štet, ko te nekdo vpraša, če si danes že seksal/-a?

also, pravijo, da se blowjob ne šteje za seks od clintona naprej.
ha.

5) oralno (kunilingus)
imho, totalno seks. četudi je samo njej prišlo in je s tem seks kot tak (za zdaj) zaključen. mogoče je to samo moja percepcija, ker sem lezbijka in se mi, jbg, ta del ženskega telesa zdi ekstra zabavn, intimn, fascinantn, itd. in kakršnkoli stik ktergakoli dela mojga telesa (sploh če so to usta ali jezik, OUMAJGAD) s tem delom njenga telesa je faking mind-blowing! takrat sem ko 5-letni otrok v trgovini s sladkarijami in če bi ta trgovina bila zame skoz odprta, bi bla jst najbolj srečen človek na svetu.
*odplava nekam v svet domišljije*

5) penetracija
pri vseh razlagah seksa je penetracija ena izmed dveh stvari, ki “spolno aktivnost dveh (ali več) oseb” štejeta oz kategorizirata za seks. seveda se bodo našli tisti, ki bodo za penetracijo šteli samo seks med moškim in žensko, ker pfffft, jst imam tiča, kaj točno bo lezbijka nardila s svojimi prsti?!

okej, ko smo že pri tem, a penetracija velja za “pravilno” samo, če je v igri tič? ali veljajo tudi prsti? ali mogoče vibrator, dildo, nekaj faličnega pač? in, a mora v kombinaciji biti tudi vadzajna, al je dovolj anus?
moški imate zdajle verjetno dve reakciji: 1) uuuu, lezbijke! in 2) v rit ne velja!

6) orgazem
no, če bi se seksu reklo seks samo takrat, ko nekdo doživi orgazem, potem določene ženske še nikoli v življenju niso seksale. tko da, ne, kljub večinskemu mnenju vseh, ki jih poznam in so dali svoje mnenje o tej temi, orgazem ni pogoj, da se nečemu reče seks. je pa zelo dober indikator.

in ko smo že pri orgazmih, do sedaj v tej objavi se je vedno govorilo o dveh osebah. kaj pa če je oseba ena sama?

masturbacija, npr.
ta aktivnost sama po sebi se kao ne šteje za seks in s tem se strinjam. kaj pa če v enačbo dodamo še eno osebo? ta oseba sicer nič ne počne, je pa zraven na postelji, npr. ena oseba masturbira, druga gleda. ali pa se drugi ne da več samo gledat in tud ona masturbira, na koncu pa obe doživita orgazem. razen medsebojnega dotikanja in “veljavne penetracije” so tu vsi predpogoji za seks. torej? a to velja za seks al ne?! in če orgazem ni pogoj za seks, kaj je potem blo to? kvalitetno preživljanje časa? in, a je ta dejavnost v pričo prijatelc/-jev (da ne pozabim na tipe in njihovim navdušenjem nad grupnim drkanjem, mislim, wtf?) res že tok splošna, da se je ne smatra več kot nekaj intimnega?

in zgornji odstavek nas seveda pripelje do vojarizma, ki …

čakaj, to pa skoraj ni več del vanilija seksa, bomo končal temo. o seksu in definiciji se ljudstvo pogovarja, pregovarja in krega že desetletja, konsensusa pa še vedno ni.

.
.
.

mislim, da se bom strinjala z eno, ki je rekla “seks je nekaj, kar ne bi počel s čisto vsako osebo, razen če si prostitutka”.

zdej pa grem, r/nsfw_gif tab se mi že ornk nasmiha, imam boljše stvari za delat.

in ne, ni seks.

everyday yapyap

eno 8/10, prosim.

ne vem, kako točno sma prišli do te teme, ampak msgiranje sredi noči vedno zavije na neka čudna pota.
tokrat sma debatirale o stopnjah privlačnosti oseb (natančneje, žensk, ker, roko na srce, na tipe se ne spoznama kaj preveč). vem, vem, ni lepo to delat, vse je subjektivno, beauty is in the eye of the beholder, itd itd. vse mi je jasno, kar pa ne pomeni, da nismo že vsi imeli kak pogovor, ko smo eno osebo požirali z očmi, takoj naslednja pa bi spadala v kategorijo “tega ne povem niti najboljši prijatelci”.

torej, nekako smo se (skupinsko delo) strinjali s tole lestvico:

1) kjut
pač, girl next door, ki je za pogledat, ampak to je nekako to. nima tistega nekega “umpha”. kot fantastična fotka testenin s paradižnikovo omako, katere končno dobiš na krožnik in ugotoviš, da niso dovolj slane.
(google search primer*)

2) lepa
kot tisti modeli in manekenke, ki pod določeno svetlobo in z določenga zornega kota izgledajo totalno lepe, ko odpre usta te pa mine popolnoma vse. bedarija je edino to, da ženska sicer ve, da je lepa, ampak še vedno nekaj manjka. direkt za v vitrino.
(google search primer*)

3) seksi
lepa in privlačna, in ve, da je. kar pomeni, da ima attitude.
sem spadajo tudi ženske, ki niso nujno lepe po nekih družbenih merilih lepote, ampak s svojim attitudom so strašansko seksi (in lepe).
(google search primer*)

4) DA BOMB
(ne, tega nisem še nikol prej rekla, ne vem, zakaj je bilo tokrat potrebno.)

4) femme fatale
na vrhu lestvice so ženske, ki so faking hot aka femme fatale.
ženska, ki ima vse: izgleda seksi AF, tega se prekleto dobro zaveda, tudi tega, da si vsi skor zlomimo vrat, ko gledamo za njo po cesti, in ko nam nameni enga izmed svojih pogledov izpod obrvi, ji je popolnoma jasno, da smo se vsi stopili, da nas lahko poje za zajtrk, izpljune na pločnik in stopi čez. nima ona časa za nas smrtnike, ker ima veliko bolj pomembnejša dela. kaj? nihče ne ve, ampak ko pride jutri spet po petkovšku, si bomo znova brisali slino okoli ust.
(google search primer*)

* google search primeri so vzeti popolnoma na random, brez upoštevanja fotk znanih osebnosti, igralk, pevk, ipd. oz. po mojih preferencah. izgleda so mi všeč temnolase ženske.

everyday yapyap

od takrat razmišljam o definiciji seksa.

podnaslov: žensk ni mogoče razumeti.

enkrat je namreč bila ena, ki je rekla, da je bilo tistkrat “enkrat in nikoli več”. ker ne more, ker je strejt, ker kao ima tipa, ker, ker. vsi čudoviti razlogi, vse sem spoštovala, odločitve so odločitve. (ampak mene so učili, da so meje za testirat in sem jih. oh, kako sem jih.)

vsi ti razlogi pa je niso ustavili, da ni potem še parkrat prišla k meni, direkt mimo kuhinje, v tisto sobo, na mojo malo posteljo. po veliko predolgi uri klepetanja o psihologiji odnosov, najinih potovanjih po svetu in kdaj gremo spet na pivo, sem ji končno razprla noge (to je izgleda še bilo dovoljeno), jih ovila okrog mojega hrbta (kako je znala stisnit!) in si vzela njen jezik. čudoviti, čudovit jezik.
nekje med poljubljanjem njenega vratu pa me zdrami iz naslade, “seks pa, no, to je bilo pa res samo enkrat.” kimam razumevajoče, itak, pffft, popolnoma mi je vseeno, zakaj bi me motilo, da mi ne bo več pustila slečt njenih črnih hlačk, je okusit in slišat tist njen “ja, to, to daj še!”. vzamem pivo iz njene roke, jo potegnem v svoje naročje in začnem spraševati bedarije. naj se zaposli, medtem ko ji z rokama preiskujem hrbet. to mi še dovoli. vsake toliko obrne oči nekam nazaj, da vidim samo še njihovo belino.

med igranjem z mojim jezikom naju ustavi in reče “sam tolk, timberlejka poslusava.”
“itak. totalno bi se dala dol z njim.”
“res? ti?”
“ja! a si vidla, kako pleše? če zna plesat, zna seksat.”
nameni mi enega tistih svojih prekleto seksi pogledov izpod obrvi: “a sem ti omenila, da plešem salso?”

… in ko začne gibat z boki se ne morem več držat nazaj. vležem se, posedem si jo direktno na venerin griček (še nobenih pripomb, super!) a ji pustim, da narekuje svoj tempo. najprej počasi, počasi, v krogu, malo naprej in nazaj, potem vedno hitreje, lasje ji padajo čez obraz, z eno potezo si jih zveže v čop, zgrabi me za vrat, potegne k sebi in ko iz ust porine tisti sladki zvok, se od vsega rajca raje sama parkrat ugriznem v ustnico.

te dni jo imam spet veliko v mislih. me zanima, če je že kaj spremenila svojo definicijo seksa.

(o “kdaj tooooočno se nekaj smatra za seks” pa v naslednjem postu. še delam empirične raziskave.”)

everyday yapyap

Od kdaj je poljubljanje kvantna fizika??

1) otorinolaringolog
usta odprta še bolj kot bi jih odprl sam t-rex, jezik sunkovito potisnjen naprej kot v tisti sceni iz osmega potnika, ko alien prileti ven iz trebuha, iiiiiin evo, že imam detajlni pregled mojih mandeljnov. STAHP IT!

2) speedy gonzales
položaj glave menjava tok hitro kot da bi za vsako menjavo dobila sto evrov. odloči se za nekaj in probaj pri tem ostat vsaj par deset sekund. ja, “par deset sekund”, ker najboljši poljubi so tisti, ki trajajo malo dlje kot radijski jingel.

3) kanibal
ko sma se začele poljubljat sem imela dve ustnici. če bi se le dalo, bi jih rada imela točno tolko, ko se nehama. ker fakmi, zakaj mi rabiš ustnico pogrizt?? se rada lupčkaš s šmirgl papirjem?? (da se razumemo, vsake tolko paše ugriz, v tem trenutku pa moje ustnice še niso bobi palčke, tako da jih nehaj grickat.)

4) sad ga vidiš, sad ga ne vidiš
zakaj se grema skrivalnice s tvojim jezikom? kje točno je užitek v tem, da konstantno umikaš jezik? ja, vem, je rajcih, sploh tisto pričakovanje dotika. ampak dovolj je dovolj, ni več rajcih sploh, samo še annoying. daj mi tvoj jezik, dovoli mi, da ga obliznem, da grem z mojim čez tvoji ustnici in da se najina jezika spoznata! začetek čudovitega prijateljstva it is not.

5) holivud iz 50ih
je rekla, da grem v poljub vedno z malo odprtimi usti. jebiga, če pa ga imam rada v ustih. (jezik, ti perv!) se pa se dobro zavedam, da nekatere preprosto nočejo odpret ust. nisem še ugotovila zakaj. ja, paše poljub brez vpletanja jezikov, dajmo jim malo odmora, ampak za božjo voljo, odpri malo usta in probaj premaknit glavo z leve na desno, krč imam v vratu.

6) cmokarji
malo stvari se da naredit brez kakršnegakoli zvoka, ampak določeni to svobodo do zvočnega izražanja peljejo na čist nek svoj nivo. zakaj je potrebno tolko tega cmokanja? kaj točno to doprinese k celotni stvari? raje ne pomislim, kako zveni, ko jedo juho. *sluuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuurp*

7) odprte oči
jaz oči nagonsko zaprem, ne vem zakaj. najverjetneje zato, ker se mi zdi, da mi oseba, ki ima med poljubljanjem skooooooooz in veeeedno odprte oči, poskuša s pogledom posrkat dušo iz telesa. totalno creepy pogled, ki naj bi odražal kaj pa vem kakšno čustveno stanje, v resnici pa je samo in izključno creepy. sploh ko začnejo škilit.

8) pralni stroj
ne vem, kje so se določene učile poljubljat, ampak glede na akrobacije, ki jih izvajajo s svojim jezikom v mojih ustih, bi rekla, da na pralnem stroju, program centrifuga. včasih se najde tudi kakšna, ki ima pokvarjen pralni stroj in imam na koncu umit obraz. dafak?

9) zobozdravnik
ja, noben poljub ni perfekten. nihče se ne poljublja perfektno (razen oseba iz naslednje točke), ampak kaj delajo nekatere, da se čisto vsakič s svojimi zobmi butnejo ob moje? kako zelo moraš odpreti usta, da do tega pride? mogoče pa hoče, da preverim njeno starost, kot pri konjih?

10) the amazing kisser.
a veš ono, ko se ti zašibijo kolena, ko se ti zdi, da ti je nekdo spodmaknil preprogo izpod nog, ko so ustnice točno tam, kjer morajo biti, ko jezik naredi točno tisto, kar se tebi zaželi v tistem trenutku, ko naredi nekaj, kar ti je novo a istočasno totalno fajn in komaj čakaš, da bo to spet naredila, in ko preprosto nočeš odmaknat glave stran od njene, ker bi to pomenilo, da bi te nehala poljubljat?
e, točno to. te so najboljše.

p.s.: prepričana sem, da je še vsaj pet tipov, ampak sem raje se nehala spravljat v slabo voljo.

everyday yapyap

intercity za Vezana vas na osmem tiru.

je rekla, da delam nekaj narobe.
da moji fuck buddyji vedno nekako prerastejo v nekaj več. da postanem z njimi preveč dobra prjateljca in da potem potem hodimo na piva in kave in kosila in vse tist, za kar fuck buddy naj ne bi bli.

urban dictionary pravi takole:

fuck buddy
n. A sex partner to whom you have no special attachment. A person you occasionally have sex with who is not your S.O.

A fuck buddy is similar to a friend with benefits.

Person 1: So your girlfriend’s coming over?
Person 2: She’s not my girlfriend. We’re just fuck buddies.

po vezi, taksni ali drugačni, paše nekaj drugega, bolj preprostega, brez druge polovice. nekaj “uizi”. nekaj, ko ne rabiš razmišljat, ko delaš, kar hočeš, ko ne rabiš nobenmu nič razlagat. nekaj, ko ne rabič povedat, kam, s kom in kdaj greš, ko ne rabiš nobenga vprašat, če imamo slučajno že kaj kje s kom zmenjeno, ker plane delaš samo sama s sabo in trenutno je plan it na petkovška na pivo. uizi. zadnja stvar, ki jo hoceš, je, da se z nekom ornk zapleteš in padeš nazaj na intercity vlak za Vezana Vas, brez možnih postankov v Negotovi most in Panika mesto.

ampak izgleda men vedno uspe nekako prestopit to mejo. em, ne, ne grem direkt v vezo, od moje uradne (ja, uradne!) veze je že nekaj časa.
samo, vedno bolj mi začne pasat preživljat čas s to osebo, vedno več sma na telefonu, hodima na pijače, kosila in vedno večkrat prespi pri meni. ampak to zadnje je samo iz praktičnih razlogov, obljubim! zakaj bi hodila nazaj na drugo stran mesta, če pa ima faks/službo tle blizu mene? ni logike. in potem, preden sploh začneš razmišljat o izgovorjavi besede keks (zakaj smo izbrali to besedo? sploh ni težko za izgovorit. mora bit neka napaka v prevodu.), že ima tu dve majci, ene nogavice, zobno ščetko in svojo najljubšo šalco za kofe.
slej ali prej pride v glavi vsaj ene od oseb v tem “prijateljskem odnosu, ki ni samo to” do tistih vprašanj: kaj pa če ni samo rebound? kaj pa če mi zena res res res dogaja? je res samo nek prehod med eno in drugo čustveno tragedijo? hm, mogoče pa ne bi smela poslušat kolegov, ki pravijo, da še nisem pripravljena, kaj pa oni vejo, sej me samo vsakič pobirajo in me tolažijo, pffft, nimajo pojma. ne vejo, kako zelo paše njen dotik, njene ustnice, in tista stvar, ki jo dela s prsti na mojem vratu. ne vejo, da mi je včeraj naredila večerjo, ki je bila fantastična, nobena druga mi je še ni! pa ja, ajde, včasih jo pogrešam, če se ne slišima cez dan, samo to ne mislim njej povedat, saj nisem nora. (je pa res.) ne vejo, da se ne rabim pretvarjat, razlagat in pazit, kaj rečem, ker je samo prjateljca in prjateljice ne obsojajo, oziroma so največkrat na moji strani in me totalno podpirajo in razumejo in ja, fajn je. ampak to ni ljubezen! nisem zaljubljena vanjo! samo zelo mi paš…

o, lej, njen sms. *huge stupid grin*