>yeah. you.

>jutri. ti, jaz in gora servietov.

>fenomenalni in res uspesen nacin pozabit a) dolocene ljudi, in b) pol happypek role. ker je res “neustavljivo dobra”.

>Ce slucajno nekdo 200m pred njimi mal na bremzo pritisne, in cetudi ni spredi nooobenga avta, bodo tok tezko stopli na bremzo, da bo ves folk na zadnjih sedezih vrglo v sprednjo sipo.
Da se sploh ne menmo o nacinu voznje, ce je vreme za 0.1 odstotek slabse od perfektnega!

>oprala zavese, pomila okna, posesala, zamenjala posteljnino in pospravla posodo.
mama bi bila ponosna name.

—–
Poslano z moje mobilne naprave

>in res ni. takrat sem imela oci samo za njo, za voznika in sovoznika se mi je bolj kot ne j*balo. (brez zamere, @Lacn.)

na poti od zekota do postelje smo se ustavli se v mcd’s v siski, kjer smo zmazali neke big mac menije, cheeseburgerje, pomfrije in velke kokakole. do tja pa sma medve veselo bile priklenjene ena na drugo z nekimi fuzzy lisicami, brez kljuca a z dokaj easy nacinom odpiranja.
danes sem bila spet v tem avtu, tokrat na zalost brez nje. takoj sem se spomnila kako me je zrajcala s pogledom, ko je zaprla drugo lisico na svojem zapestju, me potegnila malo bolj k sebi in rekla “ne gres nikamor.”.
no ja, vsaj takrat je veljalo. kratko ali slatko.

>jaz vedno pomijem cisto vso posodo, ki je v umivalniku. ja, tudi njeno, katere najveckrat sploh ni malo. ona konstantno pomiva samo svojo, pa ceprav bi bilo moje samo ena zlicka in en noz. (od jutranje kave in toasta.)
njena razlaga: “tako se mi je mudil, da nisem mogla vse pomit.”
mhm. itak. ker cas si pa imela selekcijo delat? pa ne me jebat.

>vem. sem sprobala.

>tako sem cel dan prezivela v blazeni nevednosti, da denarnice sploh nimam. (pozabla sem jo nekje. so jo nasli in jo dobim jutri nazaj.)
upam, da se bo trditev kmalu zacela nanasati tudi na druge plasti mojega zivljenja.