“ves, koliko tipov ti je faus?”
prca moj ego.
prvic.
“fascinantno mi je, da lahko cutim obe, ko imam prste v seb.”
do fleka na vratu ni manjkalo veliko.
drugic in tretjic.
“vem, da noces tega slisat, ampak z veseljem bi jo dobila nekje na samem.”
to pove z nasmehom na obrazu.
cetrtic.
“vsec mi je, ko si malo jezna.”
se raje ima, ce jo potegnem za lase in ovijem prste okoli vratu.
petic.
“pocutim se pofukano.”
…
upam, da kmalu spet pride.

je rekla, da bi me lahko pripravla do tega, da se zaljubim vanjo. da je zacutila, ko je dobila mojo pozornost. da si jo bom (za)zelela je vedla pred mano. sploh ne subtilno obljublja najboljsi sex mojega zivljenja. ne zaspi brez orgazma.
in zdaj ima tarco na mojem hrbtu.
zabavno.

dolocene osebe me zelo grdo pogledajo, ko priznam, da sem varala, in da nimam problema s tem, da sem “ta druga”.
lahko si jezen/-na name ampak zelo preprosto ignoriram dejstvo, da je v vezi s tabo. niti na kraj pameti mi ne pade, da bi ta podatek o njej imela v glavi vec kot tist trenutek, ko mi je to povedala. zakaj bi se obremenjevala z neko osebo, ki je najverjetneje ne bom nikoli niti vidla ali spoznala? vseeno mi je za etiko, moralo, lepo obnasanje in kaj je prav ter kaj ni. trenutno se mi gre samo zame in mojo naslado.
in ko bo ze tretjic z bogom na “ti”, ko bo s stene ob postelji kraspala omet, takrat se mi lahko njena boljsa (roko na srce) polovica samo zahvali, ker ko bo par ur kasneje prisla domov in si te vzela kar na kuhinjskem pultu, da bos komaj stal/-a, takrat jo bo gnala samo krivda.
prosim,
se kdaj.

mozgani
pa ajde, bit single niti ni tok slabo. mislim, da mi bo uspelo.
srce
ampak, ce jo pogresam. in boli. nisem vedla, da bo bolelo.
mozgani
ne seri. vse bo vredu. ni prvic konec veze. se zgodi.
srce
njene msge pogresam. njo. njen vonj.
mozgani
posteljnino bomo opral in stevilko izbrisal. ja, to bomo naredl.
srce
nnnnneeeeeeeeee
vadzajna
a se je kateri od vaju idiotov spomnil kupiti baterije?