>vceraj sem se koncno malo spravila v kao glavno mesto stajerske, v maribor. ce ne stejemo lanske cvickarije in ogleda koncerta enkrat letos, potem lahko mirne volje recem, da me v mbju ni bilo ze vsaj od leta ’03.

6 let. wow.

zjutraj prechekiram vremensko napoved (jaz sem iz cukra, ce dezuje se niti ne spravim iz bajte), vremenologi iz mbja povedo, da gor “sonceeeeek je!”, tehtnica se premakne in sibnem na cüga. med laskim in celjem me izucijo o vrstah ganje in zakaj nekdo okoli v denarnici vedno nosi vsaj 300 ojrotof, zmenimo se za pirsanje naslednji teden in mogoce tetovazo enkrat septembra, ter izpostavim luknjo v logiki “ce bos ti kdaj s ktero imela otroke, te bo ta otrok tud lezba/peder”.
v tistih 13km se je zgodilo veliko.

ves preostali del voznje do mbja je izgledal isti. razen parih novih “ostresenih” postaj (ostrozno ftw!) ni na poti ama bas nic novega. saj ne vem, kaj sem pricakovala. je pa tale “sonceeeek je!” izgledal vedno bolj oblacno bolj kot smo se blizali mbju.

“naslednja postaja, maribor.”

najprej krajsi sprehod mimo tiste srednje ekonomske, kjer sem jo zelo velikrat cakala do konca pouka, do ekonomskega faxa, hitra slika kalvarije, skozi parkec pred prvo gimnazijo (z zanimiv logotipom), in zasluzen kofe v cajeka.
tista mala cajnica na slovenski, malo naprej od kodjaka. vzdusje je isto kakor pred tolkimi leti, ko sem vecino faxa (in predavanj) prezivela tu. ob lavazza kofeju, na tistem udobnem fotelju v zgornjem nadstropju, ob branju mladine in vecera. (smo le v mbju, tu se delo ne prodaja veliko. lokal patrioti.) pa ceprav se je tu zbirala vsa smetana (in istocasno ves podn) mariborske glbt scene, smo na prve zmenke hodli sem. (takrat smo se hodli na zmenke, zdaj se hodi na “kave”.) prav tako smo tu dali skoz tudi vse tiste “nisi ti kriva, jaz sem, ne morem vec.” in “pa daj idi u 3pm!” pogovore. nekateri so se nekaj vun metali ob izbiri najbolj nenavadnih cajev, kar jih premore njihova cajna karta, jaz sem si bolj ogledovala dekor in razmisljala o enkrat mojem lastnem kaficu. lokacija le-tega se je od takrat ze miljonkrat spremenila, trenutna je sred neke brazilske plaze.

na vrsti je bila hrana, in ker smo mozgane imeli na off smo sli samo do najblizje restavracije. osteria barila. njihov moto je “morda res nismo najboljsi, vendar pa imamo najboljse goste.” in s to trditvijo se strinjamo vsi. ne, res niso najboljsi, in ja, res smo najboljsi. je pa lepo od njih, da nam med cakanjem na cisto napacne pice (narocim anglesko dobim.. ne vem kaj sem dobla, a vem, da tista pica ni jajca vidla niti od dalec.) postrezejo s poucno uro slovnice. njihov meni ima na vsaki strani vsaj 5 napak. najbolj standardna? bunka. (aka sunka) da se o dvojnih locilih in veliko prevec (ali neobstojecih) presledkih sploh ne menimo. a slucajno kdo pregleda to preden dajo printat 100x? jim pa dam eno plus piko: opisi solat so zabavni.
ima pa ta osteria tudi svojo znamenitost. stajerskega slavcka aka damjan murko, ki je tam zaposlen kot natakar medtem ko caka na svojih ponovnih 15 sekund slave. naj mu bo delo lahko. (ko se bo pac nehal skrivat noter in zlagat serviete.) (se mi pa dopade background img na njegovi spletni strani. *hides in shame*)

manjsi sprehod skozi center mesta do kuznega znamenja in balkona z neko cudno povezavo s hitlerjem (kiki, kaj tocno je to blo?), spoznavanje najnovejsih teorij zarote in cas za se en espresso. tokrat v kavarni barista. lokal, kjer vas zunaj pricaka cela vrsta udobnih kavcev, z meni zelo vsecnim stilom. vse nekako v barvah terakote; rdeca, rumena, oranzna, rjava, zelena, crna. mislim, da ni treba dvakrat rect, da je lokal straight friendly. vecina klientele tam to popoldne je bilo glbt, tisto blondinko z zagorelo kozo in modrimi ocmi bi pa najraje jaz popeljala v nase vrste. (down, boy, down!)
aja, hisni ledeni caj pride s svezim listom mete, priporocam.

pred sprehodom skozi park na tyrsevi smo se ustavli se v trgovinici sariko, kjer sem koncno dobila novo denarnico. niti dan prehitro, ker se mi res vec ne da po zepih iskat kovance. (hvala, B.)
park je se vedno isti. poln zuzkov, z umazanimi ribniki, upokojenimi zelvami (izgleda imate mariborcani navado zelve, ko jih nocete vec imeti doma, spustit v ribnike. zakaj ze? ste vidli, kako je umazana ta voda?!) in.. ja, tisti mariborski most vzdihljajev je se vedno tam. ta most je videl vec akcije kakor playboyev hefner! kako tudi ne bi, ce je z obeh strani obdan z drevesi in grmicevjem! v primeru nuje (ja, tudi cez dan. se posebej cez dan. takrat je najslajse, a ne?) se lahko zelo hitro potuhnete in pocakate, da gredo nic sluteci sprehajalci mimo. edina nevarnost je v cesti, ki pelje mimo, in stanovanjskih hisah takoj zraven, ampak recimo, da se da taksne stvari odmislit. upajmo samo, da ni kdo snemal. ze z mano bi imeli vsaj 10 epizod, in z razlicnimi soigralkami. (bila sem na faxu! doba experimentiranja! dajte mir.)

po sprehodu po lentu in manjsi paniki z voznim redom vlakov do laskega (ob 21h? sred tedna? ste nori??), sem domov prisla bogatejsa za 101 sliko, 2 tlf stevilki, puno spominov na zelo lepo prezivet dan, en vzigalnik in en lip gloss. dont ask.

ps- kolosej? wtf?? od kdaj te imajo takoj za dravo kolosej? in zakaj niso podrli se one bajte pred kolosejem, ce se ze grejo neki? mal kvari izgled. kulturna dediscina? pohlep?

>prejsn tedn med kofetkanjem v ljubljani, v nasi skoraj ze dnevno oblegani kafeteriji lan, je B zraven prinesla tudi celi paket najrazlicnejsih fotk. od takrat, ko je bila mala pupa, do zaj, ko je malo starejsa pupa. od maturantskega plesa do maskar iz osnovne sole. skratka, vse mozno je bilo zraven.
in potem je seveda padlo tudi name, da pokazem par slik iz moje preteklosti. kar bi bilo zelo easy, ce bi vedla kje so! presenetljivo, nasa familija ni bila prevec navdusena nad fotkanjem. mogoce je to razlog, da se je razvila ta moja identiteta japonskega turista? pac, da zaj nadoknadujem nadoknaJujem (tak je rekla moja prfoxa slovnice, in ce ona tko rece, te ze je tko)?
mogoce pa temu pomanjkanju navdusenja botruje tudi dejstvo, da je ana zelo rada sraufala te male tehnicne stvari kot so fotoaparati, mixerji, radii, itd.
in ja, se vedno se spomnem tistga dneva, ko sem (tako zaj mami temu pravi) “iskala pticko v fotoaparatu”. kar nisem, da se razumemo. samo hotla sem videt kako to deluje. vse kar sem vidla je pa tisto malo fedrico, ki jo je odneslo ven iz fotkica, in je potem nisem mogla/znala dati nazaj noter. vsaj ne na pravi nacin. tako da sem vse dele samo “dala” nazaj v okvir fotkica, zasraufala vse skupaj nazaj in to dokaj drago ropotuljico dala nazaj v predal. seveda potem nisem imela blaaaage veze kaj bi se bilo lahko zgodilo s fotkicem, ampak to ziher nisem bla JAST!

ENIVEJ!

ko sem prisla nazaj na stajersko sem se spravla v iskanje mojih skatel (ze dolgo ne zivim doma, tako da so vse moje stvari poskatlane), v upanju, da imam noter tudi kaksen album ali dva.
no, nasla sem stiri. sicer res da vse iz istega “eventa”, ampak bolje ista nego nista.
4 albumi slik iz tistega meseca v mestu recife v braziliji, maja ’03. slik bi bilo se vec, ce ne bi men na poti tja crknu moj fotkic in sem si potem mogla dol sposodit neko trotl kamero, katero je skupaj drzal selotejp in kateri fles ni delal sploh. ampak okej, vsaj nekaj (aka 132) slik sem dobila. yay!

enkrat v naslednjem tednu bom dala gor se slike recifeja in bliznjih plaz, za danes samo tole: nastajanje mojga “possession” tatuja na levem zapestju.
razloga za moj odhod dol (ce gledamo winkel tripel verzijo mape sveta je recife nizje od evrope) sta bila dva: 1) ogled brazilije, itaq; in 2) da koncno spoznam tisto osebo, ki mi je kar nekaj let pred tem pomenila skoraj najvec. s to zeno sma se po netu menile po cele dneve, od takrat ko sma se zbudile, do spanja. preko irca, po icqju, prek msgev, telefona, mejlov. mislim, da bi ob dolocenih trenutkih (ko tehnologija ni hotela sodelovat) izbrale tudi golobe, ce bi mi jih bilo uspelo natrenirat. alas. v tistih petih letih sem ze skoraj vedla kaj si bo ona mislila preden je sploh dobila idejo, ona je znala predvidet moje reakcije na svoje besede in dejanja, ce se mi je zgodilo nekaj, kar sem preprosto morala delit z nekom, te je to bila ona. in obratno.
in ja, tako kot se zgodi v teh situacijah, ko dve osebi konstantno cepita skupaj, pa ceprav le v digitalnem svetu, smo se mal zatrapali. obe sma se. obe sma tudi vedele, da to nikamor ne pelje. obe sma se namrec zatrapale v neko sliko ta druge, v nekaj kar ni nujno, da je tako tudi v resnicnem zivljenju. ampak dol sem hotela iti vseeno. da jo vidim.

ko sem bila dol se je zgodilo malo pa se vec. na nekatere stvari nisem najbolj ponosna, o enih lahko razglabljam do jutranjih ur, drugih se raje ne spominjam, nekatere bi naredila se enkrat. ena izmed teh je moj tatu na levem zapestju. kanji znak za besedo “possession”. zakaj possession? zato, ker je to bila tista “najina” pesem. potem so tu bile se stevilke 143, 133 in 153, ampak matematika se mi nikoli ni dopadla, tako da sem ostala pri japonskih pismenkah. se posebej po tistem, ko sem nasla se eno, malo bolj normalno, razlago tega simbola. (ne najdem vec linka do tiste strani, sment.) zgornji del simbola naj bi predstavljal luno, oz. mesec, spodnji pa roko. in ce/ko imas luno v roki, to pomeni, da imas vse kar si si kdaj zelel. komu tocno se ta razlaga ne bi dopadla?

bolj ko se je blizal dan odhoda bolj me je imelo dat si delat tatu. vsi so mi rekli, da se poleti naj ne bi delalo tatujev. zaradi sonca, potenja, peska na plazi, morske vode, itd. seveda jih nisem poslusala. kdaj tocno vas poslusam, ce se gre za nekaj kar RES hocem nardit?

in sma sle. ona in jaz.

kako se je vsa stvar koncala? hja, koncala se je. par mesecev po mojem odhodu nazaj domov. men je slo v nos to, da ima ona punco, njej je slo v nos moje obnasanje do njene punce (ki je sicer bilo cist spodobno, obljubim! res pa je, da nisem rekla adijo na neki zurki. mi pac ni blo, sorim slucaj. ah well.), daljava tudi ni pomagala. potem sem jaz bila z eno in posledicno vedno manj na netu, itd itd. pac, clovek se oddalji.
nazadnje sma se menle enkrat v ’04, pa se takrat zelo na hitro.
in ja, se vedno jo pogresam. se vedno ji potihem zazelim vse najboljse vsazga sedmega maja, in se vedno me pesem spominja nanjo.

spodnji video pesmi je sicer z Afterglow turneje, ampak tudi zelo dobra. se posebej zato, ker ima najprej
piano-only verzijo pesmi (ki je bila na Mirrorball albumu kot skrita pesem) in potem tisto originalno. najboljsi del pesmi? del pri katerem imam se vedno, tudi po vseh teh letih, mravljince v trebuhu? 3:54, kjer rece “..kiss you SO hard”

ps- ker nimam na voljo skenerja sem slike z digitalcem poslikala in potem na hitro obdelala na kompu. da boste vedli odkod vsi tisti odsevi.

pps- tatu sem enkrat v ’04 (al je blo v ’05?) dala predelat: malo popravit crno in dodat rdeco obrobo.

>danes popoldan, po kosilu v joe penas, mi je spet kapnalo, da folk s sabo nosi najrazlicnejse stvari. ena kolegica, na primer, ima v torbici vedno pumpo za kolo. ce se ji spet slucajno spusti guma. ziher je ziher, so rekli.
to me je spomnalo na oni flickr “whats in your bag” pool. mislim, da je tole nastalo ze pred parimi leti, vsaj glede na stevilo clanov (vec kot 15 tisoc).
in glede na to, da jst zadnje mesce tudi na veliko okol vlacim moj nahrbtnik, te se jim bom pridruzla.

legenda slike:
1 – nahrbtnik. darilo za bday.
2 – mala vreckica s pirsom za v ustnico. vsake tolko zamenjam, ker drugace mi pravijo, da sem “playa”.
3 – gumica za lase. pozabla ji dat.
4 – slusalke in mp3 player. brez tega ne grem iz bajte.
5 – mobitel. link v namisljeni in realni svet, ura ter budilka.
6 – pasos. nimam osebne, ker se mi zdi bedasto omejevat se na sosednje drzave.
7 – racun za mobitel. to je bolj trenutno kokr vedno.
8 – prstan. na listi prioritet je tole na prvem mestu.
9 – kapljice za oci. ne vizinke.
10 – flajstri. jebene nove japonke.
11 – soncna ocala. celo najdla sem soncna ocala, ki se mi dopadejo na meni! in ki mi istocasno tudi pasejo!
12 – kljuci. z mini preço obeskom. da ne bom slucajno brez popusta ostala, ko bom sla na portugalsko.
13 – skatlica za lece. ce se slucajno zgodi, da si jih morem dat ven.
14 – denarnica. bolj prazna kokr polna, ampak more bit.
15 – komplet staedtler kulijev. medium. tudi darilo za bday.
16 – polnilc za mobitel.
17 – klobuk. tale je tud z mano bil ze vsepovsod po svetu.
18 – zvezek
19 – torbica za fotoaparat
navidezna 20 – fotoaparat. identiteti japonskega turista se ne nasprotuje.

>ze celi dan poslusam stare komade, komade iz dobe, ko je muzika se bla dobra, ko ni blo vse sam “trs trsss trss”. nic proti elektronki, se men tud dopade. ampak za duso pa ni.

If I ever leave you
You can say I told you so
And if I ever hurt you baby
You know I hurt myself as well

>skoz si mi tezila, ce sem pogledala za ktero drugo. pa ce je bila neka zvezdnica z druge strani sveta, katero ne bom nikoli niti videla v zivo. vsaj petkrat si mi rekla, da hoces biti edina v moji glavi, da naj samo o tebi mislim, da si lepa, da tudi ce se ne dotaknem tistih fenomenalno sexi zensk, da naj na to niti ne mislim.

moj odgovor, ki si ga vedno preslisala, je bil, da gledat ni isto kokr neki naredit glede tega. ker, kljub temu, da bom v stari ljubljani vidla vsaj 5 zensk, za katerimi bi v glavi zazvizgala, bi vseeno sla domov s tabo. ne, ker bi to bil del navade. ne zaradi obcutka krivde ali nekega cudnega bizarnega filinga pripadnosti.
ampak zato, ker bi konec dneva hotla videt s tabo. zato, ker hocem na mojih ustnicah cutiti samo tvoje. zato, ker se vedno nisem pozabila tistega dela tvojega vratu. zato, ker si prejsni vecer tako dobro disala, ko si sedela poleg mene. zato, ker si tako ponosna na svojo frizuro. zato, ker imas tako prekleto lep nasmeh. zato, ker si to ti.

zveni bedasto, a?

lepa si.
tvoja ramena, tvoj vrat, tvoje ustnice, tvoja brada, tvoj nos, tvoje oci, tvoje obrvi, tvoje celo, tvoja usesa, tvoji lasje (blondtni in tistih par pink), tvoji prsti, tvoji pogrizeni nohti (nehi!), tvoje roke, tvoji tatuji, tvoj hrbet, tvoji boki, tvoj trebuh, tvoja bedra, tvoja kolena..

rekli so mi, da termin “zamujena priloznost” ne obstaja. da so le odlocitve. ti si se odlocila po svoje, jaz po moje.
koncni rezultat? jaz ti recem, da je najbolje zakljucit karkoli pac je ze bilo med nama. sedaj ti meni pravis, da me imas rada. in jaz imam spet glavo polno samo tebe.

in kaj zdaj?
poleg tega, da cakam, da prides nazaj z morja in me mogoce povabis na kavo.

>tole se mi je zaj zgodilo ze drugic.
ne vem kaksna je nastavitev na fotkicu uporabljena, ker mi nikoli ne kapne, da bi sla pogledat slike. je pac digitalc, bomo doma popravlal sence, cropiral in brisal.
fotkic mi namrec naredi zaporedje slik kot da bi bil video. pa ni. recimo, v petek je naredu 52 zaporednih slik, v razmaku sekunde ali manj. par tednov pred tem podobno stevilo slik. takrat mi je se kapnalo, da bi bilo tole mogoce mal pogledat, ampak sem totalno pozabla. do vceri.

hvala bogu za easy gif animator, da sem z teh slik naredla animirani sliki. evo vam obe spodaj (klik na link – blogger noce kazat animiranih gifov, 4shared is the man!).

a kdo slucajno ve, zakaj se to naredi? izgleda bom res mogla mal jet navodila brat. sment. pa sem ze mislala, da je fotkic dost trotlziher zame.

>pa mi je le uspelo najdet en normaln video “currently obsessing over:” komada. no, nisem ga nasla, kar izrezala sem ga iz dvd posnetka koncerta pevke.

parkrat zena tako zelo sexi pogleda v kamero, pa nacin s karerim rece dolocene besede, in cisto na koncu videa tako zelo sexi vzdihne.. mmm mmmmmmm mmmmmm….

ps-nekok imam filing, da bo vimeo tole dol dal. copyright infringement etc.

>ljubljana je ze zelo dolgo polna teh grafitov. ko sem jih prvic vidla sem seveda sla zguglat zadevo in izkazal se je, da se gre za zelo kul nacin promocije albuma “svet je lep”, od zlatkota.
albuma si takrat sicer nisem potegnala dol, si ga bom pa zaj. kolegica me neki pizdi, da jst pa zlatkota ze ne bom poslusala. nisem cist ziher zakaj, ker spodnji komad je tok zelo dober! (z albuma “svet je lepsi”)

rap del besedila skor ne poslusam (ceprav ima par dobrih stavkov, ki ostanejo v spominu), vedno se ustavim pri refrenu. tina marinšek ima tok fucking fenomenaln glas! in v kombinaciji z beatom.. *kurja koza*

in zacela bom verjet
da me lahko poljubis spet..

jst ti ne dam, ker ti ne znam
ne vem kaj reci, da bo prav
in ti ne das, ker jst ne znam
ne znam ti reci “mi je zal”

>Ker Zajcu še ni uspelo skočit do morja, si bo v petek naredil beach party kar na Rožnem krajcu. (mapa)
Mivke mu sicer ne bo uspelo pripeljat, bo pa za prijetno morsko vzdušje poskrbela DJ Nibeye, ki vas bo s svojim glasbenim izborom popeljala na brazilske plaže.

Začnemo ob 19h. (fb stran eventa)

Zajčeva specialka:
+ mobsinth po posebni ceni
+ Zajčevi prigrizki

************************
http://www.livesupreme.org

pa da slucajno ne pozabim omenit, ker bi to bla tok velka napaka, da mi nasa (caki, hmmm… tole je moj blog!) .. da mi MOJA predraga Carica ne bi kaj zamerla. ker ce ti pa taksna LEGENDA, kokr je ona zameri, te si v pm. ne v eni. v 3pm! aja, caki, pa ko mi NI zatezila sploooooh, takrat je rekla, da morem tud njene lepe ucke omenit. tiste, v katerih se skoraj utopis.

caki

kaj sem mogla jst popolnoma neprisiljeno sploh povedat?!

aja!

NINA ROLA!!!

> to, da lahko imam eno in isto playlisto na winampu pol leta, to sploh ni cudno. in ja, razen ene deset novih komadov, je se vedno ista.
v zadnjih tednih pa to mojo manijo peljem v nove razseznosti. zelo velikrat se mi namrec zgodi, da imam na repeat deset ali manj komadov. najveckrat so to samo trije. ce pa se pocutim extra cudna, takrat pa cel dan poslusam en in isti komad.
kot naprimer danes. komad brazilske pevke ana carolina, “eu comi a madonna”. (prevedeno, “jaz sem pojedla madonno”. po slovensko se slisi bedasto, prevedite si v anglescino.) ce bi rekla, da se mi ta pevka (ali njena glasba) dopade, bi lagala. tale komad pa mi ne gre in ne gre iz glave. melodija je sicer zelo kul, ampak to ni razlog, da sem ga imela na repeat celi j*beni dan!razlog je besedilo.

evo vam prevoda. (v anglescino, ker ni sans, da jst tole prevedem v slovenscino. vsaj ne z mojo slovnico.)

Me esquenta com o vapor da boca (she heats me up with the steam from her mouth)
E a fenda mela (and the sweet split)
Imprensando minha coxa (pressing my hip)
Na coxa que é dela (against a hip that is hers)

Dobra os joelhos e implora (she bends her knees and begs)
O meu líquido (for my liquid)
Me quer, me quer, me quer e quer ver (she wants me, she wants me, she wants me and wants to see)
Meu nervo rígido (my relentless nerve)

É dessas mulheres pra comer com dez talheres (shes one of those women youd eat with ten spoons*)
De quatro, lado, frente, verso, embaixo, em pé (on all four, from the side, front, back, bottom, standing up)
Roer, revirar, retorcer, lambuzar e deixar o seu corpo (biting, exploring, straining, staining and leaving her body)
Tremendo, gemendo, gemendo, gemendo (shaking, moaning, moaning, moaning)

Ela ‘tava’ demais, (she was too much)
peito nu com cinco ou seis colares, (naked chest with five or six necklaces)
me fez levitar em meio a sete mares, (she made me float in the middle of seven seas)
e me pediu que lhe batesse, (and asked me to hit her)
lhe arrombasse, (to break her)
lhe chamasse de cafona, marafona, bandidona. (to call her tasteless, a whore, a thug.)

Fui eu quem bebi, comi a Madonna (it was i who drank, ate madonna)
Fui eu quem bebi, comi a Madonna (it was i who drank, ate madonna)

Chegou com mais três amigas, cinta liga, (she came with three other friends, garter belt)
perna dura, dorso quente (rough leg, hot back)
toda língua e me encoxou (tongue-in-cheek and she rubbed me)
Me apertou, me provocou e perguntou: (she squeezed me, teased me and asked:)
Quem é tua dona? Quem é tua dona? É, é! (whos your owner? whos your owner? you are, you are!)

Fui eu quem bebi, comi a Madonna (it was i who drank, ate madonna)
Fui eu quem bebi, comi a Madonna (it was i who drank, ate madonna)

spodaj imate mp3 (ta link je direkt do 4shared serverjev, mogoce ne bo delal dolgo). videa vam na zalost ne morem pokazat. snemanje s kamero ekran tvja med njenim nastopom na neki brazilski glasbeni oddaji je se najboljsa verzija. plus, studio verzija komada se mi ne dopade sploh. najboljsa je z njenga “dois quartos” showa, iz leta 2006. tega si lahko dol potegnete z mininove.

(mislim, da mi ni potrebno povedat kaj poslusam med pisanjem tega posta, a?)

*ne samo zlica, kar celotni jedilni pribor je mislen.