>sej se sama ne ve, kaj bi. ce sploh bi. ko bi, takrat hoce 120%. ko noce, takrat se lahko jaz vrzem na trepalnice pa ji ne bi moglo biti bolj vseeno. takrat da telefon nekam stran, ga totalno zignorira, in se ji jebe za vse skupi. ko se “zbudi” ji je zal, ampak ne dovolj, da bi pograbla telefon in se opravicla. ceprav, to tud nekako verjamem. kolkrat se lahko zaderes “volk!” preden ti nehajo verjet?
in vsakic, ko gre stran s tistim “sicer mi ni tok vseen, ampak tega ti pa ne mislim pokazat, ker potem ne bi bila vec jaz v kontroli” nasmeskom, me porine se par metrov stran od sebe. zavestno.

rekli so mi, da naj jo posedem dol in ji se enkrat povem vse skupi. da naj ji dopovem, da tole ni definicija zveze. da je bolj definicija jebanje mene direkcijone u mozag.
ampak, da mi pomeni tolk velik, da mi je ze cudno, sem ji ze povedla. da mislim nanjo konstantno, tudi. v smer od koder najveckrat pride, tja proti onem mostu, raje ne gledam vec, ker bodo mislili, da imam kaj narobe z vratom. da pogresam njene ustnice na mojih asociira takoj na to, da se hocem dol dat. ko sploh ni res! samo u picku materno, tvoje ustnice pogresam na mojih! zakaj je to tako slabo?! … vse to sem ji povedala ze miljonkrat! v vseh mogocih jezikih! kaj se naj naredim?! z avijonom popeljem en velki znak po nebu?! sej sploh ne bo vidla. najveckrat gleda v tla. ali desno. ali levo. zelo redko direkt vame. zakaj ji je tako tezko drzat pogled? saj ne grizem.

in spet sem se prepoznala v eni od njenih pesmi. “hold on to yourself cus this is gonna hurt like hell.” (pesem se gre za ciiiiiist drugo stvar, ampak v tem je car taksnih besedil. dajo se aplicirat na vse mozne situacije.)

strah me je spustit jo. strah me je kar oditi. strah me je ne probat se enkrat. ali stokrat. ker nekje tam dalec noter vem, da je ona tega vredna.
strah me je res priznat si, da jo imam rada. ker potem bo tolko bolj bolelo, ko bo sla.

But I fear
I have nothing to give
I have so much to lose
Here in this lonely place
Tangled up in our embrace
Theres nothing Id like
Better than to fall
But I fear I have nothing to give