>danes sem izgleda imela samomorilska nagnjenja in malo preveckrat za eno samcato popoldne uporabila frazo “ja dobro, ampak vi ste s kmjetov!”. enkrat me je boksnala v rame, parkrat kar ornk stisnala tam malo visje od kolena, in mislim, da je enkrat celo razmisljala, da me utopi v tisti mali mlaki sred tivolija.
na koncu se je zadovoljila z groznjo, da me bo enkrat odpeljala k njim domov in bom mogla pomagat pri delih okoli hise/hleva/travnika/nekaj pac.

mislim, da bi na tem mestu bilo zelo pametno povedat (vsaj za dobrobit krav, prasicev, ziraf in drugih zivali), da jaz v zivljenju nisem prisla niti blizu kakrsnemu koli opravilu na kmetijah. jst sem ti poster-child za osebo, ki se najboljse pocuti v smogu sredi betonske dzungle, kjer je sansa, da te povozi avtobus vecja od tiste, da stopis na kravjek.
ne maram opravil okoli hise, tud na tistem malem kosu vrta ne. stihanje zemlje? obrezovanje dreves? sajenje tega in onega? presajanje kajvemcesa? pa ni ga hujsega trplenja! edina stvar za katero me res ponucajo je kosenje trave, pa se to se potem p*zdim celi cas (ja, tudi po twitteru. nc skrbet, ne boste zamudil, ko se spet zacne sezona, hehe). enkrat sta me mama in stara mama izgleda imele poln K in od takrat naprej vecinoma kosita onidve. ja, vem, slaba hcerka/vnukinja sem.

moj plan? ko bom velka in bogata bom imela stanovanje v visoki zgradbi, kjer bom imela tocno par kvadratnih centimetrov zemlje, pa se ta bo v onih lonckih mete, bazilike in snitlauha.

jednog jutra krenula sam u veliki svijet
skupila sa svoje snove i u dusi cvijet
na stanici cekali su prvi rodaci
sivo nebo, tudi koraci