>najboljso mehisko restavracijo v mestu sma ze dale skoz, v kitajsko se me ne spravi vec tako hitro, na indijsko sem popolnoma pozabila in ker za sushi se cakam na prazen termin pri kolegici, sma se vceraj spravile v dabuda.

o tej tajski restavraciji sem slisala same lepe besede, tudi studentje jo obozujejo (eden izmed redkih lokalov po prestolnici, kjer se do studentov se obnasajo kot stranke?), in glede na to, da je v kuharski ekipi tudi ena znanka, je bil zadnji cas, da jo sprobam.
ambient je bil vec kot obetujoc, natakar simpaticn do amena, vonj hrane v zraku naju je naredil se bolj lacni.
predjedi sta bili tipicni tom neki neki juhi, ena s skampi in druga s koscki piscanca. kljub temu, da naj bi bili juhi narejeni iz iste zakuhe, je bila njena extra pikantna, moja pa ne sploh. aja, in hvala bogu za dodatno skledico (primarno misljeno za lupine skampov), ker je moja juha bila tako polna ingverja, da sem polovico casa delala selekcijo na zlici. niet gut.
da se brboncice na jeziku malo odpocijejo sma za glavno jed narocili nekaj kar nama je ali ze znano, ali pa zveni “ziher” po opisu. curry in pecen tandoori piscanec. ker je pac imela sreco je curry bil spet extra pikantn (kljub temu, da kao naj ne bi bil), moj tandoori pa extra nasitn in sploh ne tajski. ceprav, kaj pa sem pricakovala od besede ‘tandoori’ drugega kakor nekaj, kar dobim v vsaki pakinstanski restavraciji? (jst idiot press)
razocarala sem se tudi z izbiro pijace. margarita. opevana v vseh moznih filmih, vsebuje tekilo, katero itaq obozujem, kaj tocno bi me lahko zmotlo? no, ne vem, ampak tako radodarni s soljo niso niti v solinah.

dabuda mi, na zalost, ni ostala v dobrem spominu, vecer se je popravil sele na kavcu v egoistu s popolnoma ne-tajsko pijaco, southern comfort.