>(tale pride s krajso zgodbo.)

nekje proti koncu lanskega leta (se slisi ful dalec nazaj, a?) mi je ena podarila zapestnico. sicer s pretvezo, da njej je ta zapestnica prevelka in da naj jo pac dam jst gor, in bomo vidli, ce mi pase al ne. mmmhm. ampak dobro, zapestnica je res bla lepa, in kljub temu, da je bila za vsaj 2cm in pol sirsa od tistih meni se vzdrznih dveh milimetrov, se mi je celo dopadlo jo imet na roki. to jest, ni me motila.

breakthru!

kot se vidi s slike pa je na tej zapestnici bila mesalka. in ce je v mojem zivljenju ena oseba, katero bi takoj brez pomisleka asociirala na mesalko, je to #ona. in ker se je blizala noc, ko se bo koncno spet le postavila za mesalko in spustila “megafantasticensuperfenomenalnohinsplohbomba” set, sem ji zapestnico posodla. ni bilo dolgo, ko smo ugotovili, da je ta zapestnica bolj zanjo kot zame, tako da sem se s tezkim srcem poslovila od tega darila… in si narocila drugo.

yay!

in prejsni dan mi je postar, vkljucno z izgleda obveznim lupckom za “dober zacetek leta”, le izrocil paket direkcijone iz londona. sprint v drugo nadstropje, dokaj precizno rezanje plasticne vrecke in zapestnica je bila v moji lasti! mwaahahahahaha!

na zalost pa je bila pot do me dokaj trda, ker je bil ‘ornament’ prelomljen na pol. takole.

nekje med navdusenostjo, da sem koncno le dobila zapestnico, in razocaranjem nad poskodbo ornamenta, sem ze razmisljala, kako bi zadevo lahko popravila. sms cimru naj posodi sekundno lepilo, in kratko sporocilo folku pri cyberdog, da ce bi se zadeva dala kako zamenjat. da nocem nazaj denarja, gre se mi za zapestnico.

ravno, ko ugotovim, da se je lepilo posusilo, in zacnem ze malo panicarit, dobim odgovor na mejl:

moj odgovor?
“DUDE!!!!!! thank youuuu!!!!” … in ene maljarda smajlijev.