> The Zeitgeist Movement (gibanje Zeitgeist) ni politično gibanje. Gibanje ne priznava nacij, vlad, ras, religij, verovanj ali razredov. Mi razumemo takšna razlikovanja kot zastarela in v njih ne vidimo pozitivnih faktorjev za resničen kolektivni človeški razvoj. Njihov temelj je v delitvi moči in stratifikaciji in ne v enotnosti in enakosti/enakopravnosti, za kar se zavzemamo mi. Kakor je pomembno razumevanje, da ima vse v življenju svoj naravni napredek, moramo sprejeti tudi dejstvo, da je človeška vrsta zmožna drastično upočasniti in paralizirati napredek, skozi družbene strukture, ki so preživete, dogmatične in zato nujno v neskladju z naravo samo. Svet, ki ga zremo danes je poln vojn, korupcije, elitizma, onesnaževanja, revščine, epidemij, zlorab človekovih pravic, neenakosti in kriminala. Vse to je rezultat te paralize.

To gibanje se zavzema za osveščanje o fluidnih evolucijskih procesih, tako osebnih, družbenih, tehnoloških in duhovnih. Gibanje jemlje na znanje dejstvo, da je človeška vrsta na svoji naravni poti k zedinjenju/združitvi, ki izhaja iz skupnih temeljnih skorajda empiričnih spoznanj o delovanju narave in kako in kam ljudje spadamo v tej občosti, ki ji rečemo življenje. Čeprav takšna pot obstaja, pa jo žal ovira in je ne priznava velika večina človeštva, ki še naprej ohranja pri življenju zastarele in izrojene oblike upravljanja in združevanja. Prav ta intelektualni manjko želi The Zeitgeist Movement (gibanje Zeitgeist) preseči z izobraževanjem in družbenim delovanjem.

Cilj je ponovna vzpostavitev svetovne družbe v sozvočju z dandanašnjim znanjem na vseh nivojih. Cilj ni le ozavestiti ljudi o družbenih in tehnoloških priložnostih in možnostih, o katerih zaradi priučenega razumevanja govorijo kot o nečem nemogočem ali kot o nečem, kar je v nasprotju/tuje »človeški naravi«. Cilj je tudi zagotoviti sredstva za preseganje teh elementov v družbi, ki ohranjajo pri življenju sedanji preživeti sistem.

Mnogo idej tega gibanja izhaja od organizacije imenovane »The Venus Project« (projekt Venus/Venera), ki ga vodi socialni inženir in industrijski dizajner Jacque Fresco. Jacque Fresco je posvetil skoraj celotno svoje življenje kreiranju potrebnih orodij, ki bi pripomogla pri ustvarjanju sveta v katerem bi sčasoma izginile vojne, revščine, kriminal, družbeno razslojevanje in korupcija. Njegove zamisli niso radikalne/skrajne ali preveč kompleksne/zapletene, niti ne vsiljujejo pristranske interpretacije pri svoji tvorbi. Po tem modelu je družba zamišljena kot ogledalo narave, kjer je spremenljivost vnaprej določena sama po sebi.

Gibanje samo ni zastavljeno kot centralizirana struktura. Mi nismo tukaj, da bi vodili, ampak da bi organizirali in izobraževali.

Udeležbo potrdilo že čez 400 ljudi!!!

13. marec, Prešernov Trg, Ljubljana:
Najbolj zagreti lahko pridete že ob 8:30, ko bomo začeli pripravljati prizorišče. Če imate kakšno zastavo, plakat, transparent ali kaj podobnega kar bi, v skladu s sporočilom gibanja, sodilo na oder ali njegovo okolico, potem to le prinesite s sabo. Sicer pa s programom začnemo ob 11h in bo potekal nekako takole:

11:00 – pozdrav in uvodni nagovor
11:15 – program za otroke: lutkovna predstava ŽABJA SVATBA v izvedbi lutkarske skupine Mokre tačke in pevskega zbora Zimzelen
12:00 – nastop idrijskega big banda The Sexuals
12:30 – impro liga
13:15 – nastop skupine Dejan Lapanja
13:45 – impro liga
14:30 – nastop pevcev: Zlatko, Nikolovski, Petra Slapar in zasedba Overdose
15:15 – nastop skupine Klintz Fishwood
15:45 – zaključni govor in skupinsko slikanje

Potem se bo pa vse prestavilo v bivšo tovarno Rog, ki je 5 minut hoje stran. Tam bo rajanje, druženje in upogibanje vesolja trajalo do jutranjih ur. Poskrbljeno bo za hrano in pijačo, imeli bomo živo muziko, saj nam bo igralo več bendov, pa še “jam session” se obeta. Predvajali bomo filme in odpirali debate, saj imamo v Rogu na voljo več dvoran in sob, tako da se bo za vsak okus nekaj našlo.

>hotelska soba je bila potrjena, karte do zagreba v zepu, happymeal (igraca!!) in kava v roki, od nekje se je prizibala se Carica, in sma sle. pravac pacific! …. okej, ce smo cist iskreni, sle sma pravac TULUM!
po dveh urah cijajzlanja koncno prispemo v zagreb, neki je hotlo piskit, ampak se nisma dale. plus, marina (ah, ti lépa marina…. ne spomnem se te sploh, sori.) je rekla, da je hotel maximalno 5 min hoje stran od kolodvora. dolgih 7 minut kasneje se je hotel allegr(i)a res prikazal.

in bil je lépi.

crni usnjeni dokaj udobni stoli v predverju, par rezerviranih mizic (ne vemo tocno za koga, ker so ble skoz prazne), ustrezljiva zena na recepciji. vsaka dobi svojo kartico in jaz se v spremstvu odrasle osebe (mmmmhm) le odpeljem z dvigalom v tretje nadstropje. ce sma mislile, da je aktivirat dvigalo tricky zadeva, so vrata od sobe cisto v drugi dimenziji. sprobale sma vse mozne verzije vtaknat kartico v tisto malo rezo na kljucavnici vrat, na koncu sma se zacela igrat se s casovnimi neznankami (ce pustis kartico v rezi skoz, jo takoj vzames nazaj ven, ce je noter par sekund, itd).
hvala bogu, da vrata niso iz jelovice, drugace ne bi sploh vidle najinga red light districta v kopalnici, 2 dcl vode za 34 kun, pogleda na industrijsko cono par minut iz centra mesta, rdecga jabolka na posebni policki sredi stene, in tistih par minut serije the nanny. do zacetka predvajanja serije je bilo se nekaj casa, in tega sma porable za praznjenje zalog rdecih bikov in fotkanje sobe.
koncno se le spravima do kino dvorane, pograbima velik lavor kokic in pijaco z mehurcki, se nastanima nekam zadaj (izgleda sma prisle mal bolj pozno, ker je bila vec kot vecina stolov ze zasedenih. upsi.), moja demonstracija alfovga nacina jest kokic ni pozel vecjega aplavza (komentarji izgleda so, ampak se jaz tega ne spomnim najbolje), in serija the pacific se je zacela.

hbo adria so dan po premieri te nadaljevanke v zda prikazali prve tri dele. na tv pride sele 15. marca.
agencija kreativni stozer iz zagreba je imela preko organizacijo tega eventa, in moram priznat, da so se ornk potrudli. ne samo glede nastanitve povabljenih, tudi hostese so bile oblecene v modo iz casa te serije. seveda smo vsi dobili tudi obvezne dog tage. za filing.

glede na to, da potrpezljivost tudi pri gledanju filmov ni moja najboljsa vrlina, ni sploh ne cudno, ce povem, da sma po prvem delu odsle iz kina. mogoce bo zadeva izgledala bolj zanimiva, ko jo bom pogledala na kompu, ampak v kinu naju tom hanks in steven spielberg nista mogla obdrzati. pravac prvi konzum po vecerjo in nazaj v sobo. do organiziranega prevoza do tuuuulluuuuumaaaa sma imele se nekaj casa in tega nisma hotele prezivet v kinu.

in potem pri meni pride do blackouta in spominjam se samo se delckov preostanka noci.
pridema ven iz hotela, vidma bus, jst ga fotkam. potem se mi na telefonu prikaze se par slik med voznjo do dublin puba, ampak tega se jaz ne spomnim. da sem oktavo visje od mercuryja zapela riff iz komada “somebody to love”, tega se tudi ne spomnem. mislim, da bi bilo bolje vprasat ostali folk na busu. spomnem se parih semaforjev na poti do puba in potem igranje nekega benda. in onega malo bolj mocnega natakarja, ki je totalna faca, in onga blj suhega, ki je hotel bit velik prevec touchy feely. spomnem se tudi, da je enkrat uletela marina (ah, ti lépa marina… ne, se vedno se te ne spomnem.) in vrnala denar za karte. ana je imela v dzepu maljarde kun. da je bilo natakarju receno, da mi lahko rade volje rece “ne”, ko prosim za se en southern, kljub temu, da sem stranka, to mi bilo povedano naknadno. aja, in da sem skor splezala cez sank po celo flaso jacka? ne, tega se tud ne spomnem. spomnem pa se dolgih pogovorov z grgom in njegovo punco sango (upam, da ne bosta uletela danes, pravijo, da smo se nekaj zmenli.), o lezbijkah, homoseksualnosti, kako je to liiiiiiiiiiiiipo in da sta totalno kul s tem, ampak da ona pa tega ne bi mogla. okej. ni blema. potem sem se mogoce jst malo streznala, ravno dovolj, da sma se enkrat po 3 zjutraj le spravile v prvi taxi in sle pravac hotel.
vrat sobe nam spet ni uspelo odpret v nekem normalnem cajtu, in dobila sem fenomenalno idejo poklicat recepcijo. za pomoc, zakaj pa?! ko zena spodaj le vzdigne (pardon, nisem te hotla zbudit) se Carica zadere iz sobe, ce mislim pridet, ker delam prepih. da ne bi izpadla totalni idiot vprasam, ce imajo slucajno vozni red vlakov do ljubljane. ker ob skoraj 4h ujutro me vozni red vlakov RES zanima. seveda mi je totalno uspelo skrit dejstvo, da sem ga mogoce malo prevec spila. (mislim, da sem ji na koncu pogovora poslala lupceka, ampak nisem ziher.)

lights out.

enkrat naslednji dan, malo pred poldnevom, je bil cas odhoda. mojo kartico od vrat mi je uspelo zgubit (res imam filing, da sem jo pustila v oni rezi za aktivacijo dvigala!), a ob check outu niso nic kompliciral. sem pa zato, kak mi to vedno rata?!, iz zagreba odsla z novim pulovrom. (ce ga kdo pogresa, javi se. je ze opran.)
soncna ocala gor, sprehod proti centru do hrane, po kavo in na kolodvor na vlak za slovenijo.

pacific rulz.

>danes zvecer sibama na koncert, katerega se veselim ze odkar sem vidla program cankarjevega doma.

mayra andrade

Vodilna predstavnica nove generacije zelenortskih glasbenikov, rojena sicer na Kubi leta 1985, je osvojila svet s svojim prvencem, ki ga je v letu 2009 nadgradila z novim albumom “Stória, stória”, na katerem združuje zelenortske stile (morna, coladeira, bandeira …) z brazilskimi in kubanskimi vplivi.

Dobro petje, očarljiv nastop in odlični glasbeniki postavljajo Andradejevo v sam vrh ponudbe glasb sveta.

mislim, da je bilo leta ’07, ko sem prvic slisala in vidla to pevko. koncertna dvorana sredi coimbre je bila polna do zadnjega koticka, prisli so vsi, ki so karkoli v eliti mesta. in ko pravijo, da ima latino folk ritem v krvi, se ne hecajo. prav cela dvorana se je zibala v ritmih njene glasbe, stole so pospravli na robove dvorane, ker so jim bili bolj v napoto, kot v pomoc. na zalost je nisem razumela pretirano (portugalscina iz zelenortskih otokov ima bolj malo veze s kontinentalno.), a za ritem ni potrebno znat jezika.
fenomenalni koncert!
na zalost pa sem prepricana, da bo danasnji koncert ZELO drugacen. smo le vase zaprti in hladni slovenci. vseeno upam, da me presenetijo.

(poskusala sem najdet dobro live verzijo njenega skoraj najvecjega uspeha, “lua”, ampak glede na zahteve, ki jih ima njen management ze pri fotkanju, sploh ni cudno, da ne najdem vredu materiala.)

>Tokratni YU GO! dogodek se bo izjemoma zgodil na torkov in ne na četrtkov večer – svetega pustnega duha bodo namreč v Katedrali Kina Šiška blagoslavljali notorični reški rock provokatorji LET 3, ministriralI pa jim bodo njihovi reški dekliški novovalovski podmladek Larve in ljubljanski stoner rockerji Carnaval.

LET 3
Svečanost ob reizdaji legendarnih prvih dveh albumov »Two Dogs Fucking« in »El Desperado« bodo LET 3 nadgradili z akcijami za popolno reformacijo katoliške cerkve in pri tem v boj za spremembe angažirali vse svoje ude. (več..)

LARVE
Dekliška trojica, ki je še v rosnih letih resno vdihnila duha novovalovskih osemdesetih in se navzela zvoka in imidža Siouxsie & The Banshees, Stranglersov, Borghesie in drugih takratnih junakov, da ga zdaj na svoj simpatičen način skozi naivno-iskrive tekste obuja v novem mileniju. (več..)

CARNAVAL
Ljubljanska rock zasedba je lani izdala medijsko hvaljeni prvenec z naslovom »2« (3. Najboljši domači album po izboru Radia Študent), o sebi pa pravijo : intelektualni stoner rock bend na preži za subverzivnostjo in z veliko željo po sublimiteti. (več..)

Ob nedavni serij koncertov v Rupi, legendarnem prostoru za vaje zasedbe LET 3, so številni mediji albuma »Two dog fuckin’« in »El Desperado« označili kot ključna za reško in hrvaško diskografijo; in še danes, po dveh desetletjih, zvenita enako močno in prepričljivo kot v času nastanka. V teh letih je skupina LET 3 marljivo gradila svojo kariero koncertne underground atrakcije. Poleg prvega posnetka na kompilaciji »Rijeka–Pariz–Texas« so LET 3 z objavo debija pokazali svojo zastrašujočo avtorsko moč, ki so jo novinarji prepoznali že takrat, in album, kljub hudi konkurenci (PartiBrejkers, Lačni Franz, Disciplina kičme, Gori Uši Winetou …), proglasili za album leta.

>Balkanbeats je način življenja; občutek balkanske sproščenosti in romske brezskrbnosti. V zadnjih letih se je razširil iz evropskega v svetovni fenomen; od Bosne do Brazilije je Balkanbeats omamil svojo publiko. Robert Šoko je pričel z plesnimi večeri v Berlinu 1993. leta. Skoval je besedno zvezo Balkanbeats z željo, da definira svoj stil mešanice glasbe iz Balkana. Balkanbeats so avtentična »balkanska truba«, ciganski melos in tradicionalni napevi, reinterpretirani z elektronskim beatom ali z urbanimi mešanicami stilov glasbe, ki imajo razpon od skaja do rocka. Gibanje se je v letih razvijalo tako v smislu zvoka kot izvajalcev, ki ustvarjajo v novem žanru pod skupnim imenovalcem Balkanbeats. Virus balkanskih ritmov in delirij veselja ter melanholije je okužil že Berlin, Pariz, London, Budimpešto, Dunaj in se še vedno širi vse od New Yorka do Melbourna.

Musicafe bo v koprodukciji s Kinom Šiška Ljubljano narisal na zemljevid svetovnega fenomena Balkanbeats. Gostitelj ljubljanskih večerov bo Haris Pilton, DJ, pionir Balkanbeata v Sloveniji. Mednarodno uveljavljeni jahalec plošč, ki trese plesišča z lastnimi remixi in produkcijo. Enfant terrible balkanbeat scene, ki s svojimi triurnimi seti izbranih ritmov ne pusti obiskovalca ravnodušnega.

Soorganizacija Musicafe in Kino Šiška.

>pred casom so me povabili na predstavitev svoje nove podobe, kasneje me zelo prijetno presenetili z dostavo novoletnega darila (potico priporocam!), danes pa imate na voljo par njihovih izdelkov okusit sami.

Happy Pek nadaljuje s svojim delom in vas vabi na otvoritev Happy Trgovinice, ki bo v torek ob 18:30 na Čopovi ulici 4 v Ljubljani. Otvoritev bo namenjena tudi predstavitvi njihovega novega izdelka Happy Rola.

Še hiter pogled v trenutno dogajanje v Happy Trgovinici: blog.

ps- vabilo na otvoritev so mi pred parimi dnevi osebno vrocile dve extremno simpaticni punci. priporocam vec taksnih akcij, zelo lepo darilo za dobro jutro.

>siol.net trendi stran je pri meni postala aktualna par dni nazaj, ko smo vsi po abecednem redu dobili fejsfuk vabilo za najtabulse kolege. kljub temu, da nimam navade polnit repertoar “priljubljenih” in “ajoj, jst sn pa tvoj najvecji obozevalec!” strani, se je ta poteza v primeru siol.net trendov izkazala za dokaj pametno.
zakaj?
zato, ker sem takoj naslednji dan dobila karti za ogled antenine premiere filma “book of eli” (po nase “knjiga odresitve”; trailer spodaj). ce smo (*waves at mcteam*) prav vidli, potem je bila celotna vrsta 8 rezervirana za www folk. in nasa vrsta je bila ena izmed redkih vrst, ki so bile cisto polne. skoraj polovica dvorane je namrec ostala prazna. pa ne zato, ker folk ne bi hotel gledat tega filma. sploh ne! bolj zato, ker so pri anteni izgleda zakupli celotno dvorano in karte raje stran vrgli, kakor jih dali v redno prodajo. (vidla sem vsaj dve osebi, kateri so na blagajni odvrnal s tistim “te predstave si pa ne morate ogledat. izberite kaksno drugo.”)
enake kvalitete je bila tudi slika filma. mislim, da se najbolje povzame s trditvijo, da izgleda kakor cam verzija iz kaksnega temacnega kitajskega kina, in edina stvar, ki manjka, so ruski podnapisi. film je bil tako prekleto temn! sotrpini, a ste vedli, da so njegove hlace bile OKER barve? in ne sive?! in da je kar nekaj ljudi imelo gor navadne MODRE KAVBOJKE?! … aXXo ftw!
ko smo ze pri budalastinah: stampanje kart tudi ni njihova najboljsa vrlina, ker bi po njihovo dva morala sedeti cisto na drugih koncih dvorane in v razlicnih vrstah. kljub temu, da sta karti bili zaporedni.

aja, za kaj se je slo v filmu? 30 let po apokalipsi je na svetu (zda, d0h.) le se malo ljudi. kar jih ni umrlo takrat, jih umre kot zrtev kanibalizma in nasilja. vodo, hrano in streho nad glavo imajo namrec le redki, in za to se ubija. denzel washington igra tipa, ki se pes napoti na zahod drzave. v svojem nahrbtniku ima eno knjigo znanj, s katero lahko obnovijo civilizacijo. nekje na sredi filma nam je jasno, da se gre za edini izvod biblije, in to knjigo po vsej sili hoce tudi “hefe” nekega manjsega mesta. “v besedah je moc,” pravijo.
in ocena filma? dejstvo, da sem si ga dolpotegnila kmalu po premieri v zda in da ga nisem pogledala niti do polovice, pove vse. je pa res, da je na koncu en detajl nepricakovan, in malo nadoknadi celoten apokalipticni klise.

>Če je Čikago rojstni kraj housa, je New York mesto, v katerem je ta mešanica funka, džeza, glasbe sveta, diska, soula in novodobne elektronike zacvetela in se zlila s popom. Zlato dobo hišnih ritmov v velikem jabolku so zaznamovali “kralji New Yorka”.
Posebno mesto med njimi ima produkcijska skupina Def Mix, pod okriljem katere so moči združili David Morales, Frankie Knuckles, Satoshi Tomiie in Hector Romero. Z obiljem avtorskih sklad in preko 1.000 remiksi za glasbenike kot so Mariah Carey, Eric Claptona, Britney Spears, Michael Jackson, Whitney Houston, U2 in Jamiroquai, so si prislužili kup priznanj, “def classic mix” pa izpilili do te mere, da je iz znamke prerasel v sinonim za organski vokalni house, ki gradi na zvokih klasičnih glasbil in ohranja originalni aranžma skladbe.
To filozofijo nam bo na prvi InBoxovi zabavi v novem letu predstavil naš dobri znanec, z grammyjem nagrajeni didžej in producent David Morales, ki za leto 2010 napoveduje tudi izid novega albuma.