cajt-pred-tagi

>when the tough fall in love.

>pred parimi tedni sem prvic vidla fotografije by jaime ibarra. ne vem kaj tocno ima ta tip, ampak obcudujem njegovo sposobnost, da mu vedno rata tako dobro povezat motiv slike z neko besedo/frazo. vsi, ki smo se kdaj okol posiljali fotografije z dopustov, vemo, da ni tako preprosto spravit vseh tistih “vec 1000 besed” v eno frazo.

kljub temu, da se mi dopadejo res skoraj vse njegove slike (ene pac bolj kot druge, logicno), pa mi je tale spodaj med top 3 (title posta). mogoce zaradi tatujev, mogoce zaradi kompozicije, mogoce zato, ker me spominja nanjo in njeno fasado, da je oh in sploh tough.


zanimivo kako drugacna je, ko sma same. ko ve, da ji ni treba vec skrbet za folk okoli sebe in da sma tam samo midve. ja, ja. itaq, da bo rekla, da njo pa boli k*rac kaj si folk misli o njej, in bo to do neke mere tud mislila. (ta mera je vcasih za nas druge malo manj sprejemljiva, ce smo cist iskreni.) pac, ona ima trdo kozo, njen ne pride nic do zivga, bla bla. to smo ze vsi slisali, a ne?
in nikoli ne bom pozabla njenga izraza na obrazu, ko sem se na posteljo ulegla brez majce (ona je bila do vrata pokrita z rjuho). in tistga stavka “kaj ti ni nic nerodno? a ni kao, da ko si zaljubljen, da ti je mal nerodno?”

ne vem, ce je zaljubljena, ampak obnasa se ze tako. in ne vem tocno kaj cutim jaz, ampak vem, da jo hocem imet zraven sebe.
se posebej zjutraj, ko je cela zmackasta, ko se na tisti fenomenalni nacin privije k meni, me objame, dam glavo v tisti del, kjer se njen vrat stika z ramo, in njeni dredi padejo na moj obraz. ali pa ponoci, ko se skoraj istocasno prestavma z enga boka na druzga. in kljub temu, da je ona na veliko oznanla, da pa mora ona bit noter v zlicki, me sedaj na veliko objema od zadaj. in vedno me zbudi, ko me ponoc, skoraj med spanjem, lupcka po vratu. in ne, ne pritozujem se. ponavadi mi je zal, ko nazaj zaspi par sekund kasneje.
in vem, da mi je cudno, ko je ni zraven. in cudno mi je, da zjutraj zraven mene ne lezi tista crna nadlezna zival (ki je po svoje tud dokaj kjut v svoji pateticnosti, ampak tega se ne prizna naglas! halo?! a nismo tough??), in da med potjo na wc v zadnjih dveh dneh nisem stopila v beli izpljunek onga tovornjaka.

fali mi to. fali mi ona.
komaj cakam, da se spravim na cüga.

Standard