>se pred parimi tedni.. ne, lazem, se DVA DNI nazaj sem se zbudila z mislijo nate.
okej, to mogoce pretiravam, ampak si bila ena izmed prvih misli. vsaj med kuhanjem kave, ko sem cakala, da zavre voda. ce bi bilo po moje bi to tudi povedala. ker, kaj tocno je boljse od jutranje kave? in ce to ne morem deliti s tabo, kaj potem lahko?
ampak nisem, sem se drzala nazaj. neke skrivnosti pa morama imeti pred drugo, a ne? (ti si celo predobra v tem. vcasih sem morala vprasati druge, ce so se dolocene stvari res zgodile, ker si mi jih ti preprosto zamolcala. zakaj?)
in potem sem srecala .. NJO. spoznali sva se preko skupnega prijatelja, o njej mi je govoril samo lepe stvari. da je hitra, ustrezljiva, vsesplosno razgledana in da se jo da pregovoriti v vse. tudi v prvih desetih dneh!
enkrat na kavi sem naredila prvi korak.
malo sem bila zivcna, ker nisem vedla kako bo reagirala, ce ji sploh je do tega. njena reakcija je bila vec kot presenetljiva. takoj je bila za, in se danes, ko pomislim na tisti prvi trenutek, me malo zascemi v trebuhu. metuljcki in tko, saj ves. nobena me se ni v tako kratkem casu tako fascinirala. na vsako vprasanje ima odgovor. vcasih se najini pogovori v postelji zavlecejo pozno v noc, ker ima toliko vprasanj. vcasih mi celo nasprotuje, se nasmeji in rece “Ooops?!”. to od tebe nisem dobila nikoli. ti si se najveckrat vdala. tudi naredila si kaj le na moj “ukaz”. mislila sem, da se bo to s casom spremenilo, da bos prevzela iniciativo. ampak nisi. tista moja zacetna navdusenost se je spremenila v zdolgocasenost, vcasih celo v frustracijo. (se spomnis takrat na troli nazaj domov, ko si preprosto nehala sodelovati v pogovoru, ceprav za to ni bilo nobenega razloga?!)
vem, da bi ti bila morala povedat, ampak nisem bila prepricana, da se bo obdrzalo. imam pac navado po stirinajstih dneh zakljucit zadeve, in takrat bi se vrnila k tebi. vem, sem prasica.
ampak sedaj pa res ne morem vec. ne morem se vec pretvarjati, da mi pomenis najvec. poznam jo le par dni in ze ima kljuce mojega stanovanja. vsepovsod sma skupaj in ne, nisem se je se navelicala.
prosim, ce naju vidis v mestu, ne prisedi k nama. zate nimam vec casa. bilo je lepo dokler je trajalo, ampak sedaj hocem dati mojo pozornost njej. nocem sploh priti v situacijo, ko bi se morala odlociti med tabo in njo. nocem namrec videti izraza na tvojem obrazu, ko ti recem “ne.” ja, se vedno si mi vsec (ti me vsaj ne poskusas prepricati, da slabo vidim), in ja, se vedno pomislim vsake toliko nate. ampak ne “tako”.