Category Archives: pa dajmo resit svet

pa dajmo resit svet

izgleda delam twitter narobe.

(tole zgoraj? to je moj 100.000-i twit. \o/ )
nihče te družbene mreže (obsesije?) neuporabnikom in hejterjem ne zna razložiti na tak način, da bi oni razumel. je tko kot plavanje: vrži se v vodo in začni mahat. slej al prej se na nek svoj način naučiš se ne utopit. mogoče ni tako eleganten kot od večine, mogoče pošpricaš vse okoli sebe, je pa tvoj in ti si živ. praznujmo.
tko nekako je tudi twitter; vsak ga obvladuje in uporablja na svoj način, vsi se imamo bolj ali manj fajn, potem pa pridejo eni čapci, ki so prebrali “twitter za telebane” in v tisto knjigo sveto verujejo. (zveni znano? ja, isto tečni so.)
prejšni dan mi je blo rečeno, da sem smešna, ker sem en twit najprej fejvala, par ur kasneje pa an-fejvala. izgleda bi tista zvezdica (al so zdej srcki?) mogla tam ostat do konca twitter arhiva. (čeprav, zraven je še mal sentimentalne note, tko da je tole popolno pretiravanje in karikiranje situacije. moving on.)
pa dajmo razložit:
zvezdice (srčki?)
zvezdico uporabim za dve zadevi:
1) končam pogovor, ki traja že veliko predolgo (zakaj bi vsem smetil timeline, če se lahko prestavimo na zasebne msge, ali preprosto končamo pogovor),
2) ali si shranim link/tekst, ki ga hočem pogledat doma na kompu/uporabit kasneje.
obstajajo uporabniki, ki fejvajo ama baš popolnoma vsak twit. ne, resno, VSE pofejvajo! ko psi, ki poščijejo vsak grm na sprehodu. to mi je sicer na začetku blo ‘iiii’, potem mal bolj ‘weirdo’, zdej mi je pa ‘whatever’. jbg, njihov twitter je in če to pomeni, da ima 30x več fajvanih twitov kokr svojih, naj se ima fajn.
fejvoritanje twitov je ekstra popularno pri uporabnikih favstar strani, kjer za določeno število zvezdic dobiš pokal. ali medaljo? nekaj od tega. tipična človeška nesigurnost pač; iz vsake stvari je potrebno naredit tekmovanje, ego boost ne pride sam od sebe.
seveda pa se ne štejejo samo zvezdice, ampak tudi retweeti (RTji, skrajšano). kaj je to? za vas fejsbukaše, to je share. deljenje enga twita svojim sledilcem.
RT
če mi je twit res vseč, ali če se strinjam z napisanim, ga RTjam. včasih dodam še kak +1, da moje strinjanje res pride do izraza. če dodam še !!!1111enaena potem se smatra, da sem ga jst napisala. (zezam. res.)
to je to, to je vsa znanost.
obstaja pa več načinov RTjanja, kar je spet slabo, ker če se RTja na ‘navadn’ način, potem se to pokaže v statistiki originalnega twita. če se RTja kot citat, potem nima vpliva na statistiko in tudi uporabnik ne ve, da ga je nekdo citiral. to seveda ni prav nekaterim, ker si ga drkajo na številke.
you people need help.
follow / unfollow
ja pa kaj pol, če te odsledim v pondelk in ponovno posledim v sredo?
zakaj točno to tebe gane? zakaj te to matra? kako točno to vpliva na tvoj dan, voljo ali karkoli že ustvarjaš na twitterju? če te neki tazga, kot follow/unfollow/follow/unfollow… zmoti, potem mogoče ta del twitterja jemlješ preveč resno. samo ideja. jst lahko petnajstkrat zapored odprem vrata hladilnika in ne bom vedla, po kaj sem prišla. verjami, da lahko tebe posledim in odsledim na vsako polno uro. na koncu, in če bom vedla, da te to moti, bom to delala iz inata. ker lahko.
in to je nekako tud razlaga za večino stvari, ki jih delam na twitterju;
“ker lahko.”
kako pa misliš, da sem od 2007 naštepala 100.000 twitov?!
 
ps: verjamem, da imamo vsi mnenje o čisto vsaki stvari, ampak, a mormo to mnenje res čisto vsakič tudi izrazit?

Standard
pa dajmo resit svet

bananenkruhen fur di butli.

ce me poznate potem veste, da ne pecem rada.
ce povem po resnici, do vceraj nisem v zivljenju se cisto nic spekla in tudi nisem imela nobene zelje po tem. sploh ne zavidam tistim, ki do 2h ponoci pecejo taksne in drugace kekse, potice, torte in mafine. poredko se mi zalusta sladkih stvari (raje imam cips) in v trgovini se ni zmanjkalo snickersa.
mislim tudi, da sem malo antitalenta za te pekovske zadeve. tisto “od oka” pri meni nikoli ni slo, vseen kolikokrat sem poskusala nardit maso za palacinke. ja, to tudi ne znam. metat palacinke po kuhinji in jih zlozit na kroznik v perfektn stolp je najmanjsi problem, masa pa mi se nikoli ni uspela.
in ne vem, kaj tocno me je prijelo vceraj, ampak nehala sem samo gledat tiste tri veliko prevec zrele banane v skledi, odprla kulinarika.net stran in nasla recept za “zmagovalni bananin kruh“. v bistvu je to biskvit z zmuckanimi bananami, ampak dajmo se delat, da je tole vsaj kvantna fizika.
mogoce bi bilo pametno omenit tudi to, da doma ne posedujem nobenega od najbolj osnovnih pripomockov, ki pomagajo pri peki:
tehtnica? noup.
mikser? noup.
valjar? noup.
normalno velik pratfan? noup.
mislim, da bi bilo pametno te podatke upostevat tudi pri pisanju receptov in naredit alternativni zapis kolicin. predlagam tole: namesto 170 g moke bi se napisalo 3 jogurtove loncke moke. namesto 120 g sladkorja bi pisalo 7 zvrhanih jedilnih zlic sladkorja. namesto 125 g stopljenega masla se napise dva stamprla stopljenga masla.
a je to res tako tezko? (ne me drzat za besedo s tole pretvorbo, raje si preberite tole)
enivej, kolicine smo mal zblefiral, zmesal vse skupaj z vilico, namazal pratfan (in pol kuhinje) s preostalim kosom masla, vklopli pecico (ze prej, ha!) in dali pect.
in, da vam jst povem, in tole ni subjektivno sploh, tole je preprosta resnica!
tale moj bananin kruh?
tale moj prvi experiment s pecico, za razliko od onih prejsnih, kjer je edini korak pri navodilih “odstranite hrano iz plastike”?
uspel mi je faking fenomenalno! *ponosna nase*

Standard
pa dajmo resit svet

retro je in. vsaj dok minimalizem ne zmaga.

stvar, ki se mi pri androidu najbolj dopade je ta, da dela. (teee-hee) tisto, kar v tem trenutku ne dela, se da popravit. brez odvecnih procedur. zelo mozno je, da je ta stvar ze zdavnaj bila popravljena, jst je samo se nisem nasla. (v software in hardware vojne z japkarji se ne mislim spravljat, vsak ima svoje preference.)
kar mi pa je najtabolj vsec je moznost prilagajanja vizualne sheme glede na moje trenutno pocutje, na vreme na drugi strani sveta ali na stanje baterije.
in to sem se spravljala pocet prejsn dan, ko sem imela veliko prevec dela, da bi se sploh zacet delat. (v primeru zmedenosti je vedno najboljsa odlocitev najprej spit se eno kavo in upat, da bo do podna salce zmedenost minila.)
namrec, ze od samega zacetka se mi stock uporabniski vmesnik samsunga galaxy s3 ni dopadel. prevec je masiven. zaobljeni koti, tezke obrobe, vsaka stvar ima senco, itd. skratka, sploh ne po mojem KISS nacelu. obstajajo sicer launcherji in za njih miljon tem, ampak tudi tam nisem nasla nobene res prave, kombiniranje pa se vedno izkaze, da je pogubno do neke mere in je slej al prej potrebno resetirat in zacet znova.
zato sem bila extra navdusena, ko sem nekje zasledila stran My Color Screen.
zbirka modifikacij za vse najbolj popularne operacijske sisteme mobilnih telefonov. ceprav, glede na to, da velika vecina zaslonov z androida in da imajo v bazi cele STIRI (tole sem bila ornk presenecena) za ios, mislim, da je tale stran bolj za android navdusence.
na voljo je malo vec kot 600 zaslonov, doloceni imajo v opisu tudi navodila, nekateri celo video posnetek, da je postopek se lazji.
trenutno sem navdusena nad retro sceno, in ko sem vidla, da ima neka meni ljuba modifikacija tudi step-by-step navodila, sem jih mogla preizkusit. koncni izdelek me je drzal pokonci skozi vsa zafrkavanja z widgeti (in teh je kar nekaj) in celotna stvar se mi je zdela bolj zabavna kakor mucna.
   
.
.
.
sem pa prejle nasla eno extra minimalisticno modifikacijo, ki me ornk rajca.
a ve kdo za kaksno aplikacijo, kjer lahko vse te modifikacije shranim in aktiviram/deaktiviram s pritiskom enga gumba?

Standard
everyday yapyap, pa dajmo resit svet

#fakicZA

da je druzinski zakonik padel vemo ze vsi.
da, izgleda, se vedno zivimo v srednjem veku tudi.
da nas se vedno zmerjajo je del vsakdana (k sreci ne mojega) in moramo to pozret. (“ce lahko kurac bos pa se to, ritopik jedni!”)
in ja, kljub temu, da sem sama glasovala ZA zakonik, se popolnoma strinjam, da ima vsak pravico do svojega mnenja.
sto ljudi sto cudi.
pri vsej tej kolobaciji z zakonikom in referendumom pa me je najbolj razocaralo to, da je glasovalo bogih 30% drzave.
trideset procentov!
in ker se preostalih 70% ni moglo spravit s kavca, ali pa so raje sli na zbilje in tam preziveli popoldan v soncku ter pametovali o zakoniku, imamo tak rezultat kot ga imamo. da se bomo prav razumeli: ne recem, da bi zakonik sel naprej, samo pravim, da bi bila slika veliko lepsa. takrat bi se vsaj vedlo, da je celotna slovenija sodelovala pri tem, in ne samo 10% lgbt populacije plus ruralna slovenija, ki je prisla direkt z mase.
pravijo, da je zakonik padel ravno zato, ker se je homoseksualne osebe tolko izpostavljajo.
glede na to, da sta ravno dva clena (ce sem prav prestela) od tristodevetih imela kakrsnokoli vezo z homoseksualci in ker so se nasprotniki zakonika obesli tocno na ta dva, ja o cem pa naj bi se potem pogovarjali?? ta tema je bila konstantno na mizi in tocno o tej temi se je troslo najvec neresnic in grdih lazi. se dobro, da so se potem tudi zagovorniki obesli na to in vsaj poskusali ljudem dopovedat, da je vecina od nasprotnikov izrecenega laz.
NIKOLI nisem zase trdila, da sem aktivistka. sem zelo dalec od definicije tega pojma.
tudi na parado ponosa nisem sla velikrat. najveckrat sem se ji na dalec izognala. kaj pa vem, “kjer moški nosijo roza modrce in tangice, ženske pa so našemljene v moške, imajo pobrito glavo in jezen pogled v oceh, vsi skupaj pa puhajo v pišcalke in se poljubljajo vsi med sabo pred vsemi ostalimi” (vir) zame niso ravno najbolj pametna predstava lgbt populacije v sloveniji.
(ali kje drugje!)
na jetra pa mi gre folk, ki zdaj po rezultatih pametuje, da so oni itak vedli, kaksen bo rezultat, da kaj si upa nasa cerkev, ki je svoje ze itak zmedene ovce se bolj zmedla oz. jih s sovraznim govorom in lazmi spravla na volisca, in da bi se oni najraje izselili.
kolegici sem ze vceraj rekla, da mi ni vsec dejstvo, da ni sla glasovat. njena odlocitev, pac. zelo lepo od nje, da se je aktivirala in vzpodbujala svojo druzino, da so tudi oni sli. mogoce bi to moglo odtehtat njen glas. mogoce, ne vem.
vem samo, da so se mi vceraj bolj kot primcevi jezdeci teme zamerli tisti, ki niso sli volit.
potem pa v tej moji izjavi njen tip najde nekaj grdega, mogoce zaljivega. ne vem tocno kaj, in me tudi ne zanima. njegov odgovor je bil citat nekega ameriskega okultista o neumnosti in obtozba, da sem zaradi mojega (zgoraj opisanega) mnenja nestrpna.
a da sem nestrpna, ker se mi neko obnasanje ne zdi fer?
ajde, pa sem.

Standard
nekaj za duso, pa dajmo resit svet

glasovala bom ZA. kdo, pri zdravi pameti *, pa ne bi!?

cez malo vec kot dva tedna je na sporedu slovenske nacije se en referendum. tokrat se bo glasovalo o necem, o cemer IMHO ne bi bilo potrebno glasovati.
ampak, sto ljudi sto cudi.
v soboto sem bila v cankarjevem domu, kjer se je v kosovelovo dvorano naguzvalo cca 100 ljudi (no, toliko naj bi jih na ta dan podpisalo deklaracijo). dogajalo se je vseslovensko srecanje gibanja ZA druzinski zakonik.
prepricana sem, da sem tja prisla kot najmanj izobrazena, tako da sem (kljub trditvam nekaterih, da sem pri zadnjem panelu skoraj zaspala, za kar bi, hipoteticno, seveda!, krivila prekleto udobne stole) pozorno sledila debatam.
fast-forward 45min
po pravnem panelu sem dobla idejo, da mogoce bi bilo pa pametno vzeti tisto njihovo knjizico z napisanim zakonom, ker madona, jaz vsaj za tricetrt zadev ne vem! potem pa sem doticno knjizico prelistala in si nerodno priznala, da jaz vse tiste pravne sprahe ne razumem. (mogoce pa bi lahko naredili tudi eno bolj butasto verzijo tega zakonika? druzinski zakonik za telebane, recimo? verjamem, da ne bi bila edina, ki bi jo potrebovala. a imaste kje kaksno skatlo za predloge?)
ni pa bilo tezko razumeti, da je “zdej bodo pa pedri in lezbijke lahko posvojali nase otroke! teh horror! groza! udba! ciciban!” pod a) tako prekleto miniskulen del tega zakonika, da so vsi, ki so/ste proti, totalno mahnjeni v betice (its my blog and imma be calling names if i want to, yeah if i want to, la la la ♫.•:*¨¨*:•.♫), b) ze nekaj casa v veljavi vsaj do neke mere (zakaj pa prej niste imeli problema s tem??), in c) cist postranske nravi.
v zakoniku se gre se za maljardo drugih stvari, ki bi lahko z uzakonitvijo totalno izboljsale dolocene situacije (oz. jih spravile na pravo pot), primarno se gre za otroke. sama ne bi znala pravilno razlozit vseh tock zajetih v zakonik, tako da copy/paste z uradne strani:
 

Razlogi za sprejem, cilji in nacela

Državni zbor RS je 16. 6. 2011 sprejel Družinski zakonik (DZak), ki celovito in sistematično ureja pravna razmerja s področja družinskega prava. Družinski zakonik tako ureja zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost, partnersko skupnost, zunajpartnersko skupnost, razmerja med starši in otroki, oblike pomoči države pri težavah partnerskega in družinskega življenja ter preživljanje, posvojitev, rejništvo in skrbništvo za otroke in druge osebe, ki potrebujejo posebno varstvo.
Družinska razmerja so sedaj urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je bil sprejet že leta 1976. Praksa sodišč in centrov za socialno delo kot tudi spoznanja teorije pa kažejo, da so v sedaj veljavnem zakonu prisotne določene pravne praznine, nedodelanosti in pomanjkljivosti, predvsem pa so še odprte možnosti za boljšo ureditev družinskopravnega področja.
Osnovni cilj Družinskega zakonika je izboljšanje položaja otrok v vseh družinskih razmerjih, s čimer se želi zagotoviti učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otroka, ki je temeljno načelo našega družinskega prava. Družinski zakonik zato v ospredje postavlja otroka in izhaja iz izhodišča, da morajo vsi otroci imeti enake pravice, ne glede na to v kakšni družini živijo – v družini z očetom in mamo, v družini samo z enim od staršev, v rejniški družini, v istospolni družini itd. Družina je povsod tam, kjer je otrok.
Drugi cilj Družinskega zakonika je hitrejše reševanje zadev na družinskem področju, kar je izrednega pomena posebej pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka, saj imajo predolgi postopki za otroka nepopravljive negativne posledice na njegov nadaljnji razvoj.
Naslednji cilj in hkrati način za dosego ciljev Družinskega zakonika je okrepitev strokovne in svetovalne vloge centrov za socialno delo, ki je nujno potrebna za učinkovito in strokovno izvajanje njihovega osnovnega poslanstva. V tem smislu Družinski zakonik predvideva predčasno svetovanje, strokovno svetovanje in družinsko mediacijo.
Za izboljšanje položaja otroka v aktivnostih in postopkih, ki tečejo v zvezi z njim in ga neposredno zadevajo, je predvidena uvedba instituta zagovornika otroka, ki bo poskrbel za to, da se bo v teh postopkih in aktivnostih slišal tudi njegov glas.
Družinski zakonik prvič določa tudi prepoved telesnega kaznovanja otroka in drugega ponižujočega ravnanja, ki zavezuje tako starše kot tudi druge osebe, državne organe in nosilce javnih služb.
V prilagajanju družinskih razmerij razvoju družbenih odnosov Družinski zakonik omogoča tudi prostovoljno pogodbeno ureditev medsebojnih premoženjskih razmerij v obliki tako imenovane pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
Družinski zakonik skladno z odločbo Ustavnega sodišča ureja pravna razmerja življenjskih skupnosti istospolnih partnerjev. Te skupnosti so sedaj urejene z Zakonom o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS), vendar je Ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti 22. člena ZRIPS ugotovilo neskladnost te zakonske določbe z Ustavo.
Družinski zakonik glede posvojitev določa, da lahko samo zakonca ali zunajzakonska partnerja, torej moški in ženska, skupaj posvojita otroka, razen če eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. Istospolna partnerja skupaj ne moreta posvojiti otroka, lahko pa partner partnerske skupnosti ali partner zunajpartnerske skupnosti posvoji otroka svojega partnerja, seveda pod pogojem, da je to v otrokovo korist.

 
vprasanje vsem, ki boste glasovali proti:
po vsem prebranem, kako lahko se vedno glasujete tako zelo napacno?
in jaz?
znacko imam, kar nekaj sem jih tudi dala naprej. link do posta sem nalepla na fb zid starejse sestre, ki je mene vedno vec kot podpirala pri vsem, a se je porocila v dokaj verno druzino. kaj veste, mogoce pa si bo kateri iz zlahte premislil. upravno enoto sem ze poklicala in dobila vse informacije za glasovanje izven kraja stalnega prebivalisca, in 25. marca bom poklicala domov ter jim tako dolgo tezila, da bodo sli do dvorane tri lilije in glasovali ZA!

* nekaterim ljudem tocno te manjka.

Standard
pa dajmo resit svet

hello lisboa, this is ljubljana calling!

>torej.

v zadnjih dneh se je povecal obisk iz lizbone. v 95% je uporabljen en browser (FF5) na enem operacijskem sistemu (win7) iz ene in iste ip stevilke (zon tv cabo).

(google tracking knows its shit!)

in, glede na to, da grem konec naslednjega mesca (ki se zacne jutri) v lizbono, me iskreno zanima s kom bom sla na kavo. (sej nisi resno mislil/-a, da bom jst prisla v lizbono in ne bomo sli na kofe? … hehehehehehehehe)

então, diz la, quem és tu? 🙂

deixa-me um comentário ou contacte-me no msn (endereço no lado esquerdo do blog).

bjs

Standard
pa dajmo resit svet

>dva vticnika in en zaznamogram/zaznamklet/zaznamcek/cahn (?)/zaznamek.

>so mi rekli, da so moji posti morbidni in da ce sem vredu, tako da vam danes dam linkovje do meni v zadnjih tednih najljubsa plugina (in en bookmarklet) za firefox. jebiga, vecino casa na netu prezivim s firefoxom, delo in zabavo si je potrebno olajsat.

morning coffee
stvarca, ki za chrome obstaja ze nekaj casa (link), za ognjeno lisico pa so zadevo izpopolnal sele pred kratkim. kar je cist nepomembno, ker je stvar zelo kul. namrec, za dolocen dan v tednu (ali kar za cel teden) si lahko nastimamo strani, katere hocemo, da nam firefox odpre ze ob prvem dnevnem zagonu (oz. takrat, ko hocemo). itak nas ima vecina zjutraj proces s katerim pridemo na tekoce. mejl, tw, fb, bbc ipd. in zakaj bi klikali 4x, ce pa lahko samo 1x?
lazyness is the mother of all invention, a ne?

milkshake image
na netu je maljuzenttisocstodvajset fotk, ki se nam dopadejo, in dolocene si hocemo shranit na trdi disk, zato smo ze vsi navajeni na desni klik, save image as.., iskanje prave mape in koncno le Save. tale milkshake zadeva pa nam omogoci shranjevanje fotk v oblakec nekje na ceveh svetovnega spleta. no, link do slik se shrani. kar ni najboljsa resitev, glede na to, da lahko lastnik fotke le-to zbrise, prestavi. ampak okej, za zacetek bo.
stvar je sicer zaprta, ampak ce se daste na cakalno listo pridete zelo kmalu na vrsto. (btw, ce kdo rabi vabilo, imam jih 5.)

whatfont bookmarklet
tale je bolj za dizajnerje in/ali web developerje. glede na poplavo web font storitev (tlelele je manjsi neuradni pregled fontov glede na brskalnik) je logicno, da ne poznamo vseh (kje so casi, ko so se uporabljal samo arial, verdana, tahoma, georgia in times new roman!). ce imamo instaliran ta bookmarklet se nam nad kurzorjem pokaze ime uporabljenega fonta. dobra stvarca.

Standard
pa dajmo resit svet

>ah, shannon sossamon, kje si?!

>od februarja stanujem v garsonjeri na vicu (yay for me), in kot vecina drugih garsonjer je tudi ta malo na tesnem s kvadratnimi metri. to se najbolj pozna v kopalnici, oz. v pomanjkanju pralnega stroja.
pralni stroj bi sicer ne bil problem nabavit, ampak zaradi ozke kopalnice bi bilo potrebno kupit onga s sirino max 40cm. seveda so ti pralni stroji vsaj za pol drazji kot navadni 60cm.
ampak, stanujem sama, tako da pralni stroj, oz. pomanjkanje le-tega, ni velik problem. za tistih 2x, ko je treba stvari oprat sem namrec nasla super resitev:

operi in posusi pralnica, kjer si stvari operemo in posusimo sami. 9kg 45minutnega cikla (barvasto, pac) stane 3ojre, in vsakih 20min susenja se en ojro. ce nimate svojega praska lahko uporabite njihovga, tudi mehcalec imajo. med cakanjem pa lahko greste na drugo stran ceste v btc, ali pa pocakate kar tam, brezplacni wifi bi vam pri tem moral pomagati.
prejsnic me je ogovoril lastnik, pravi, da je najvec strank studentov, ampak da se najdejo tudi mlade druzinice, ki se nimajo polno opremljenega stanovanja. situacija bi sicer lahko bila bolj roznata, ampak da se nima plana skenslat zadeve. (double-yay for me!)

moj edini problem: s pralnico ne pride tisti holivudski filing, ko ljudje ob cakanju na konec cikla resujejo svet in se zaljubljajo v sexi temnolaske.

Standard
pa dajmo resit svet

>kdo se ne strinja?

>• nic hujsega filinga kot tocno tist moment sredi prepira, ko skapiras, da nimas prav

• vso tisto kreganje, ko so me kot malo posiljali popoldan spat, vzamem nazaj. z veseljem grem spat.

• zakaj google maps ne zacne navodil pri #5? skor ziher sem, da znam pridet iz mesta.

• osmrtnice bi bile veliko bolj zabavne, ce bi napisali tudi vzrok smrti.

• ne spomnem se zadnjega trenutka, ko nisem bila vsaj priblizno utrujena ali zaspana.

• slabe odlocitve so super za dobre zgodbe.

• a se lahko zmenimo, da bomo preprosto ignoriral vse formate, ki pridejo po blueray? ne da se mi se enkrat delat celotne kolekcije.

• vedno sem popolnoma prestrasena, ko me word vprasa, ce hocem shranit spremembe v 30stranskem dokumentu. obljubim, da se ga v zadnjih 10 minutah nisem niti dotaknila.

• sovrazim, ko zgresim klic za eno sekundo. se bolj pa sovrazim, ko takoj poklicem nazaj, odzvoni v prazno in gre naprej na posto. kaj tocno si naredu v tisti eni sekundi?? odlozil telefon in spizdil stran?!

• stevilke nekaterih imam v telefonu shranjene samo zato, da vem, da se ne smem javit.

• raje nesem vseh 10 veliko prepolnih plasticnih vreck, kot pa da grem dvakrat.

• kolikokrat je se vljudno rect “prosim?” preden se samo nasmejis in pokimas, ker itak nimas pojma kaj ti oseba razlaga zadnje pol ure?

• vcasih je malo tezje razumet mejo med dolgcasom in lakoto.

• majice se umazejo. mikice se umazejo. nogavice in spodnje perilo se umaze. hlace? hlace se nikoli ne umazejo.

• vcasih pogledam uro 3x zapored in se vedno nimam pojma, koliko je ura.

• tudi v najbolj idealnih razmerah imamo ljudje tezavo najdet kljuce od avta ali stanovanja, telefone in vzigalnike. a stavim vse, kar imam, da bomo vsi najdl Snooze gumb na budilki, ki bo 2m stran, v popolni temi, z zaprtimi ocmi, v manj kot 2 sekundah.

Standard