cez malo vec kot dva tedna je na sporedu slovenske nacije se en referendum. tokrat se bo glasovalo o necem, o cemer IMHO ne bi bilo potrebno glasovati.
ampak, sto ljudi sto cudi.
v soboto sem bila v cankarjevem domu, kjer se je v kosovelovo dvorano naguzvalo cca 100 ljudi (no, toliko naj bi jih na ta dan podpisalo deklaracijo). dogajalo se je vseslovensko srecanje gibanja ZA druzinski zakonik.
prepricana sem, da sem tja prisla kot najmanj izobrazena, tako da sem (kljub trditvam nekaterih, da sem pri zadnjem panelu skoraj zaspala, za kar bi, hipoteticno, seveda!, krivila prekleto udobne stole) pozorno sledila debatam.
fast-forward 45min
po pravnem panelu sem dobla idejo, da mogoce bi bilo pa pametno vzeti tisto njihovo knjizico z napisanim zakonom, ker madona, jaz vsaj za tricetrt zadev ne vem! potem pa sem doticno knjizico prelistala in si nerodno priznala, da jaz vse tiste pravne sprahe ne razumem. (mogoce pa bi lahko naredili tudi eno bolj butasto verzijo tega zakonika? druzinski zakonik za telebane, recimo? verjamem, da ne bi bila edina, ki bi jo potrebovala. a imaste kje kaksno skatlo za predloge?)
ni pa bilo tezko razumeti, da je “zdej bodo pa pedri in lezbijke lahko posvojali nase otroke! teh horror! groza! udba! ciciban!” pod a) tako prekleto miniskulen del tega zakonika, da so vsi, ki so/ste proti, totalno mahnjeni v betice (its my blog and imma be calling names if i want to, yeah if i want to, la la la ♫.•:*¨¨*:•.♫), b) ze nekaj casa v veljavi vsaj do neke mere (zakaj pa prej niste imeli problema s tem??), in c) cist postranske nravi.
v zakoniku se gre se za maljardo drugih stvari, ki bi lahko z uzakonitvijo totalno izboljsale dolocene situacije (oz. jih spravile na pravo pot), primarno se gre za otroke. sama ne bi znala pravilno razlozit vseh tock zajetih v zakonik, tako da copy/paste z uradne strani:
 

Razlogi za sprejem, cilji in nacela

Državni zbor RS je 16. 6. 2011 sprejel Družinski zakonik (DZak), ki celovito in sistematično ureja pravna razmerja s področja družinskega prava. Družinski zakonik tako ureja zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost, partnersko skupnost, zunajpartnersko skupnost, razmerja med starši in otroki, oblike pomoči države pri težavah partnerskega in družinskega življenja ter preživljanje, posvojitev, rejništvo in skrbništvo za otroke in druge osebe, ki potrebujejo posebno varstvo.
Družinska razmerja so sedaj urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je bil sprejet že leta 1976. Praksa sodišč in centrov za socialno delo kot tudi spoznanja teorije pa kažejo, da so v sedaj veljavnem zakonu prisotne določene pravne praznine, nedodelanosti in pomanjkljivosti, predvsem pa so še odprte možnosti za boljšo ureditev družinskopravnega področja.
Osnovni cilj Družinskega zakonika je izboljšanje položaja otrok v vseh družinskih razmerjih, s čimer se želi zagotoviti učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otroka, ki je temeljno načelo našega družinskega prava. Družinski zakonik zato v ospredje postavlja otroka in izhaja iz izhodišča, da morajo vsi otroci imeti enake pravice, ne glede na to v kakšni družini živijo – v družini z očetom in mamo, v družini samo z enim od staršev, v rejniški družini, v istospolni družini itd. Družina je povsod tam, kjer je otrok.
Drugi cilj Družinskega zakonika je hitrejše reševanje zadev na družinskem področju, kar je izrednega pomena posebej pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka, saj imajo predolgi postopki za otroka nepopravljive negativne posledice na njegov nadaljnji razvoj.
Naslednji cilj in hkrati način za dosego ciljev Družinskega zakonika je okrepitev strokovne in svetovalne vloge centrov za socialno delo, ki je nujno potrebna za učinkovito in strokovno izvajanje njihovega osnovnega poslanstva. V tem smislu Družinski zakonik predvideva predčasno svetovanje, strokovno svetovanje in družinsko mediacijo.
Za izboljšanje položaja otroka v aktivnostih in postopkih, ki tečejo v zvezi z njim in ga neposredno zadevajo, je predvidena uvedba instituta zagovornika otroka, ki bo poskrbel za to, da se bo v teh postopkih in aktivnostih slišal tudi njegov glas.
Družinski zakonik prvič določa tudi prepoved telesnega kaznovanja otroka in drugega ponižujočega ravnanja, ki zavezuje tako starše kot tudi druge osebe, državne organe in nosilce javnih služb.
V prilagajanju družinskih razmerij razvoju družbenih odnosov Družinski zakonik omogoča tudi prostovoljno pogodbeno ureditev medsebojnih premoženjskih razmerij v obliki tako imenovane pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
Družinski zakonik skladno z odločbo Ustavnega sodišča ureja pravna razmerja življenjskih skupnosti istospolnih partnerjev. Te skupnosti so sedaj urejene z Zakonom o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS), vendar je Ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti 22. člena ZRIPS ugotovilo neskladnost te zakonske določbe z Ustavo.
Družinski zakonik glede posvojitev določa, da lahko samo zakonca ali zunajzakonska partnerja, torej moški in ženska, skupaj posvojita otroka, razen če eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. Istospolna partnerja skupaj ne moreta posvojiti otroka, lahko pa partner partnerske skupnosti ali partner zunajpartnerske skupnosti posvoji otroka svojega partnerja, seveda pod pogojem, da je to v otrokovo korist.

 
vprasanje vsem, ki boste glasovali proti:
po vsem prebranem, kako lahko se vedno glasujete tako zelo napacno?
in jaz?
znacko imam, kar nekaj sem jih tudi dala naprej. link do posta sem nalepla na fb zid starejse sestre, ki je mene vedno vec kot podpirala pri vsem, a se je porocila v dokaj verno druzino. kaj veste, mogoce pa si bo kateri iz zlahte premislil. upravno enoto sem ze poklicala in dobila vse informacije za glasovanje izven kraja stalnega prebivalisca, in 25. marca bom poklicala domov ter jim tako dolgo tezila, da bodo sli do dvorane tri lilije in glasovali ZA!

* nekaterim ljudem tocno te manjka.