>ljubljana, tok kokr je majhna, mi je se vedno eno najlepsih mest.
sicer nisem se vidla niti 1% sveta, ampak od tega kar sem lahka komot naredim lestvico meni najlepsih mest. 1) barcelona; 2) lizbona; 3) ljubljana; 4) hamburg; 5) recife. tako nekako, kljub temu, da se mesta po popularnosti menjavajo dnevno. se posebej, ce je v ljubljani pod nulo z dezjem in na internetu vidim, da je v recife 38C in brez enega oblacka.
seveda se mi od ljubljane najbolj dopade le stari del, tam od presernovega trga naprej proti trnovem. vse ostalo so bedasti sivi bloki, brez katerih se da zelo lepo zivet. (no, razen za oni folk, ki tam zivi. ti bi se mogoce mal pritozval.)
vcasih, ko sem v coimbri sedela v kaficu, ki je izgledal tocno tako kot vsi kafici okol (tisti socialisticni zelezni stoli ali genericni plasticni, ki so se od sosednjih razlikovali le po logotipu in mogoce barvi), sem si prav zazelela bit na promenadi. tu zadnje case prav tekmujejo v tem, da so od sosedov razlicni v cisto vseh podrobnostih. dizajn stolov (pri zelenem zajcu sem se nickolikokrat ze skor zvrnala z onih zunaj, kdo je bil idiot, ki jih je naredo?!) in menija (ne spomnem se kje, ampak nekje so del mize), okras zunanjega sanka, vhod na wc (pri randevuju niti ni tako preprosto najti prava vrata v nuji). mislim, da je edina stvar, ki jo imajo ljubljanski kafici skupno, tista velika crna denarnica natakarjev.

in ko se zacne veseli december, ko se skozi center zaradi fenomenalne guzve sprehajamo s hitrostjo polza, ko ti v roku parih minut vsaj trije skor polijejo kuhano vino po jakni, ko so turisti nad dogajanjem se bolj zmedeni kot drugace, ko me v roke zebe kljub rokavicam, ko se vrbe sklanjajo pod tezo luck in okraskov, in ko ima ona roko v mojem zadnjem zepu….. ja, takrat ljubljane ne bi zamenjala za nic.