>prvi racunalnik, katerega sem dobila v roke, je bil ta uber fascinantni in se vedno fenomenalni zx spectrum. ce se zelo potrudim lahko se vedno obcutim tiste tipke. od vse tipkovnic, kar sem jih do danes imela pod prsti, je od spectruma bila edina, ki je imela tipke kot da bi bile narejene iz istega materiala kot radirka.
ko nam je enkrat prevec zgrmel z mize na trda tla (kablov je bila mala maljarda), smo ga zamenjali s commodore 64. vec igric, boljsa grafika, igral se je do jutranjih ur. potem so prisli se 386, 486 in koncalo pri pentiumih.

se kdo sploh se spomni igric kot so arkanoid, jetpac, ms pacman, frogger, prehistorik (navodila za instalacijo igre na win7, s pomocjo dosboxa.. in ja, tudi v 2010 se vedno dela!), keen commander, doom, bomberman, gobblin, escape from monkey island ipd?
kutije ftw! (arhiv iger za zx spectrum in commodore 64)

(btw, v kiberpipi imajo ta cetrtek od 19h naprej No-LAN Party – turnir v legendarnih PC igrah, “zabavo za ljubitelje starejših računalnišklih iger in za vse generacije, naveličane vseh sodobnih realističnih streljačin in Harryjev Potterjev.”)

edina stvar, o nakupu katere druzina ni niti razmisljala, so bile konzole. starejsa sestra nikoli ni imela prevelikega navdusenja nad racunalniki, mlajsa tudi ne, samo zame pa tudi ne bi kupovali. itaq so me bolj navdusevali graficni programi in internet, kot pa igrice. kar ne pomeni, da si nisem obcasno dolpotegnila kaksen nfs, wolfesteina ali bia. pri stresu najbolj pasejo streljacine, in nemci so zelo dobra (in se veckrat uporabljena) zrtev.

se je pa zato zadnje dni moski del populacije, s katero se srecujem skoraj dnevno, totalno navdusil nad guitar hero. wii je torej poleg mario karta za vse nostalgije polne g33ke, ven spravil tudi igrico, kjer pol ure po zakljucku tutoriala vsi dobimo obcutek, kot da celo znamo igrat kitaro. kar ni res niti v paralelnem svetu, ampak tu se gre za majhne zmage. pet barvnih gumbkov namesto strun, podolgovat kos plastike namesto trzalice in skoraj 3x manjsa kitara od originala.
a vseeno, navdusenje je tu. lenny kravitz in bullet for my valentine odmevajo do prvega kikirikanja, skoraj s(m)o ze prerasli stopnjo medium in glede na trenutne pogovore bodo pri bajti kmalu se bobni in mikrofon.

boze mili.