>slovenske verzije grouponov so pred parimi mesci zrastle kot gobe po dezju. najprej nobenga, v roku parih dni pa maljarda njih. (ajde, pet jih poznam, trem pa celo sledim.)
eni imajo bolj zanimive ponudbe kot drugi, drugi so bolj tecni s svojimi vabili na newsletter, ta tretji rabijo en teden preden ti kupon odobrijo, cetrti so pa tok prijazni do uporabnikov, da bi jih cele polupckala. vsakmu svoje, a ne?

do najemanja vikenda na pohorju/krasu mi ni, avta nimam za superfenomenalno suho ali mokro ciscenje, pedikura in manikura se cakata name in ker je #badmintonmeet v bliznji prihodnosti, mi nekako ostanejo samo ponudbe hrane. “samo” je napacna beseda, ker je itak 80% vseh ponudb za taksno ali drugacno hrano.

s cevapi smo se tako podrobno spoznali v rio momo, da sem doma pri letnem pikniku zahtevala piscancje prsi, ker cevapov ne morem niti videt vec. pravijo, da so jih prodali okoli 20.000. kuharjem se po mojem ze mesa od vseh cevapov.

v subito me ze natakar sprasuje, ce imam tazadnji kupon. kaj cem, robin hood pica in tris testenin sta za prste polizat, ponudbe pa tudi redno obnavljajo.

orjaski telecji kebab v turski restavraciji yildiz han je pustil veliko zazeljenega. pac, kila mesa na zeleznem pladnju, hvala bogu za tursko pivo, drugace bi se tole klavrno koncalo.

tris kalamarov v gostilni sokol (natakar z blondtnim comb-over je car!) je maljauzentkrat boljsi kot morski kroznik v kao fensismensi restavraciji don felipe. oziroma, je maljauzentkrat boljsi kot morski IN mesni kroznik skupaj!

in ker vse te ponudbe dobimo tudi na email, je potrebno kar nekaj volje, da ne odprem klik! v novem zavihtu. (a vseeno skrivaj upam na kaksno ponudbo v romeu ali cantini. *wink wink*)