ena najboljsih stvari v vezi je skupno zapravljanje casa. tisto zapravljanje casa, ko si nekje globoko v sebi totalno pomirjen, ko ti ne manjka nic, ko ni nicesar prevec, ko je vse tocno tako kot mora biti.
moje najljubse zapravljanje casa je seveda ob kavi.
ko imam roko na njenem desnem stegnu, pred sabo salco sveze kave, kozarec vode z dvema rezinama limone, pravkar kupljen casopis…. in tisina. nobenga nepotrebnega pogovarjanja, nobenga tecnarjenja kaj delam, kaj berem, zakaj se ne pogovarjam z njo, nobenih bednih pogovorov o vremenu, zadnjem uspehu tine ali o tistem stavku, ki ga je imela predrznost izrect sajveskatera o sejveskomu.
mislim, da bi to lahko bila moja verzija litmus testa.
ce sem z njo na nek len sobotni dopoldan in mi je uspelo prebrat vsaj pol casopisa v miru, potem je ona zame.
in ce mi je v tistem trenutku res fajn bom hotla na trajno izposojo vzet zlicko od moje kave.