s cigareto med prsti sedis manj kot dva metra stran od mene, disis po morju, ceprav si bila pravkar pod tusem, veter ti lase piha na obraz, in cez par treutkov jih bos zacela zvijat s prsti. in ce bi lahko, ce ne bi bilo okoli ljudi, bi sla dote, zarila prste v tvoje lase, te potegnila k sebi in prilepla svoje ustnice na tvoje.
tko pa bom se naprej pila kavo iz glinaste posodice, ki je ze zdavnaj izgubila okus po jogurtu, ti sledila z ocmi, ko se bos sprehajala mimo mene, in upala na tist zaljubljen pogled, ki ga vidim samo jaz.
danes sem zadnji dan tukaj. to mi je postalo jasno zjutraj, ko sem dobila potrditven sms od goopti prevozov.
mislim, da bi z lahkoto ostala se en teden.
jutra so polna zbujanja s tabo v objemu, ko se naguzis k meni, pobegnes pod tus in mi, meni se celi zaspani, das dva extra mokra in od vode hladna poljuba. ko se par ur kasneje le spravim iz postelje, se pocasi sprehodim po stopnicah eno nadstropje nizje do kuhinje, kjer me pricaka ze skuhana kava, tvoje zagorelo telo, in nasmeh, ki me vcasih spravi v neroden polozaj.
sledi polezavanje, jutranji pogovori z ostalimi prebivalci bajte, ki nimajo ne repa ne glave, ampak so vsako jutro cisto zadovoljiva mera komunikacije. v dolocenem trenutku se zacne cutit tist obcutek nemira in vznemirjenja, ko se priblizuje ura odhoda na plazo. surfi in neopreni se spravijo v jeep, malica in kreme za soncenje v rugzak, pocasi nakapljamo do ulice, do jeepa z duso, ki je videl ze prevec kilometrov med vulkanskimi skalami ob morju na prasnih vijugah, katerim tukaj radi recejo “cesta”.
ko po uzivaskem off-road experience-u in ko me ze ornk boli roka, ki sem jo imela zagozdeno med tvojim kolenom in nekim ostrim delom zadnjih vrat jeepa (ti se ze sama dovolj poskodujes), le prispemo do odseka obale s kul zvenecim imenom (sharky, rocky, flag beach, itd). s strehe se zlozijo surf dile, parkrat se pretegnes, navleces nase rdece-crnega shortyja (to je neopren s kratkimi rokavi in hlacnicama do nad kolenom, so me izucili), pograbis svojo spicasto dilo, mi das lupcka, se nasmejes, ko ti recem, da pazi na morske jezke, in picis v vodo.
sicer sem te poskusala parkrat ulovit v vidno polje, ampak tam na koncu horizonta ste vsi enaki; male crne pike sredi miljon hektolitrov slane vode, vsake tolko nekoga zmanjka, ker ga je pravkrar pojedla velika kolicina bele pene, a slej al prej se vam pridruzi v neskoncnem krogu cakanja na perfektn val.
voznje v zadnjem delu jeepa so mi bile najljubse na poti nazaj.
z mokrimi lasmi, vroco kozo in tistim zmatranim pogledom si se naslonila na moja kolena, in se preden smo prisli do tretjega ovinka (in teh je veliko) te je zmanjkalo. a vedno si najprej prste zarila nekam pod moja bedra, se me oprijela, in na ta trenutek sem cakala; v tistem trenutku si bila najbolj moja.
ja, mislim, da bi lahko ostala se en teden.
pravis, da dolocene zadeve noces prebrat na blogu, da jih hoces slisat v zivo.
ampak, kljub parimi odstavki predigre, te besede si slisala ze vsaj enkrat;
hvala za lep teden.