>streljanje zamaskov iz riti… mogoce kdaj drugic.

>prejsni teden sma se z J spravila v kino siska na pustni yu go!.
glavna atrakcija so bili hrvaski let3 in ta koncert je bil zame (kar se njih tice) razdevicenje. za njih sicer vem ze nekaj casa (so le bend z veliko kilometrino), ampak mislim, da sem do sedaj vidla tocno 15min od njihovih nastopov. recimo, da me “streljanje” zamaskov iz riti ne rajca tolko, da bi sploh razmisljala o nakupu karte.
in, kljub temu, da se vedno nisem njihova obozevalka, morem priznat, da me je glasba presenetla. od 1 do 10 bi jim sicer dala le eno bogo 4, ampak niso bili tako slabi, kot sem pricakovala.

Februarski YU GO!, v okviru katerega enkrat mesečno Kino Šiška zavzame Jugo futurizem, se je tokrat zgodil na pustni torek in ne na četrtek.
Nastopali pa so temu primerno prvovrstni rock provokatorji in unikaten fenomen, Let3. Prisotne v Katedrali Kina Šiška so najprej ogreli ljubljanski rokerji Carnaval in reške novovalovke Larve, zatem pa smo dočakali glavno atrakcijo. Kljub pričakovanju, da bo provokativna podoba Let3 zbledela v okolju polnem odštekanih pustnih mask, pa temu ni bilo tako. Njihov odrski nastop vžge v vsakem okolju, njihova skrbno grajena vizualna podoba pa je bolj odštekana od vsake pustne maske.
Tako smo fani znova lahko odšli domov zadovoljni z videnim in slišanim, v pričakovanju novih provokacij, za katere ne dvomim, da bodo prišle. Samo spomnimo, nazadnje so v sklopu promocije zadnjega albuma “Živa Pička” zahtevali prepoved delovanja Slovenske Katoliške cerkve.
napisal: J

everyday yapyap, nekaj za duso, skljoc skljoc

>obozujem ta pogled.

>mislim, da je v sloveniji zelo malo ljudi, ki ne poznajo le petit café na trgu francoske revolucije v ljubljani. (krajsi zapis dveh portugalcev, trenutno stacioniranih v sloveniji.)
za moski del natakarjev sem ze veckrat slisala, da so arogantni, nad ceno kave sem se pickala ze tudi jast, fotelji so udobni, salcke vsake tolko prevec okrusene, in glasba je lahko vcasih veliko prenaglas za normalne pogovore.
ampak vseeno: ce slucajno se niste sli sem na obisk, le. obljubim, da se splaca. ce ne zaradi ponudbe (tunin toast! cokoladni muffin! velka bela kava! klicaj klicaj!), pa vsaj zaradi detajlov.

skljoc skljoc

>nakljucnost v slikah z mobitela, pt 2

>nekaj jih je pristalo na twitpic, ostale ne. opisi v alt/title tagu.

to je ona resetka, kamor mi je tlf padu. zaj je vsem jasn moj obup.

kaksna je moznost, da je #biocar tud pecico stran vrgo?!

skljoc skljoc

>ima kdo kaksen kipec psa resevalca na posojo? lahko je tudi brez brandyja.

>pozabla sem ze kdo tocno v mojem krogu prijateljev ne mara vrtnih palckov. ne da je extremno vazno, ampak vedno se spomnem na to, ko vidim vse te vrtne palcke na terasi. pa ceprav se trenutno da videt samo tega, ostala dva sta nekje pod snegom.

skljoc skljoc

>v tistem enem procentu je ljubljana med prvih pet.

>ljubljana, tok kokr je majhna, mi je se vedno eno najlepsih mest.
sicer nisem se vidla niti 1% sveta, ampak od tega kar sem lahka komot naredim lestvico meni najlepsih mest. 1) barcelona; 2) lizbona; 3) ljubljana; 4) hamburg; 5) recife. tako nekako, kljub temu, da se mesta po popularnosti menjavajo dnevno. se posebej, ce je v ljubljani pod nulo z dezjem in na internetu vidim, da je v recife 38C in brez enega oblacka.
seveda se mi od ljubljane najbolj dopade le stari del, tam od presernovega trga naprej proti trnovem. vse ostalo so bedasti sivi bloki, brez katerih se da zelo lepo zivet. (no, razen za oni folk, ki tam zivi. ti bi se mogoce mal pritozval.)
vcasih, ko sem v coimbri sedela v kaficu, ki je izgledal tocno tako kot vsi kafici okol (tisti socialisticni zelezni stoli ali genericni plasticni, ki so se od sosednjih razlikovali le po logotipu in mogoce barvi), sem si prav zazelela bit na promenadi. tu zadnje case prav tekmujejo v tem, da so od sosedov razlicni v cisto vseh podrobnostih. dizajn stolov (pri zelenem zajcu sem se nickolikokrat ze skor zvrnala z onih zunaj, kdo je bil idiot, ki jih je naredo?!) in menija (ne spomnem se kje, ampak nekje so del mize), okras zunanjega sanka, vhod na wc (pri randevuju niti ni tako preprosto najti prava vrata v nuji). mislim, da je edina stvar, ki jo imajo ljubljanski kafici skupno, tista velika crna denarnica natakarjev.

in ko se zacne veseli december, ko se skozi center zaradi fenomenalne guzve sprehajamo s hitrostjo polza, ko ti v roku parih minut vsaj trije skor polijejo kuhano vino po jakni, ko so turisti nad dogajanjem se bolj zmedeni kot drugace, ko me v roke zebe kljub rokavicam, ko se vrbe sklanjajo pod tezo luck in okraskov, in ko ima ona roko v mojem zadnjem zepu….. ja, takrat ljubljane ne bi zamenjala za nic.

skljoc skljoc

>ponudba (tistega dela) ljubljane v kredi.

>tale nacin predstave ponudbe se mi dopade ze ufmadonakolko let. pofotkam kjerkoli sem. mislim, da sem v tisti pokriti trznici sredi barcelone dozivela manjsi orgazem, ko sem vidla vse te table.
kje tocno najdejo ves ta folk, ki to (najveckrat) tko lepo napise, ne vem. vem pa, da sem jim faus. ne dela, ampak pisave.