najboljsi msgi so tisti, ki te spustijo blizje k osebi. tisti, ko “naglas” priznas stvari, ki jih ob popoldanskem nalivu sele sam dojemas, in tisti, ki ob stoprocentnem delovanju mozganov ne prestanejo testa racionalnosti. tisti, ki ti narisejo nasmeh na obraz.
najboljsi msgi pridejo ponoci. nekje sredi noci, takrat, ko je ze vse temno zunaj. macka sta se umirila, edina svetloba je od levega monitorja, ki se vedno vztraja in se vedno ugasne zadnji.
in potem, ko sem ze nekje na pol poti v sanje, zaslisim tistih pet tonov za nov msg. previdno pocasi odprem oci; najprej desnega, ker levi uc je bolj lene sorte. v totalno zatemnjeni sobi svetloba s telefona zbudi tudi mrtvega. malo se poblinkam z ocmi, ne cist prepricana, ce sem sanjala… in vidim modro led lucko, ki potrpezljivo utripne vsakih par sekund.
“Hej :)”