everyday yapyap

ME?!

se vedno mi je fascinantno, ko mi nekdo poslje email, da bere moj blog.
zakaj bi kdo bral te nebuloze, polne slovnicnih napak, neuporabe rodilnika in ignoriranju sumnikov?
mislim, zelo pase prebrat taksen email, in obcasni izpadi kolegice, da je ona na najini prvi kavi imela v glavi samo “jst sem na kavi z ratoncrack!!”, mi seveda laskajo.
ampak.. zakaj tak hupla glede MOJEGA bloga? ajde, da si na kofeju s pengotom, centrifuzijo, rentonom, sardelo ali pepermintovo, to bi se nekok razumela. razumela bi tudi, ce bi bilo govora o malem morju drugih slovenskih blogerjev, ki pisejo o trenutno zelo popularni politicni situaciji v bananastanu, o maljon nacinih nanasanja laka na nohte, o fotografiji ipd. in dam roko v ogenj, da imajo veliko vec dnevnih obiskov kot jaz, ki sem jih enkrat po cisti nesreci fasala malo vec kot 300, drugace pa se stevilka ob mrtvih dnevih vrti pri fenomenalnih dvajset (kiss ALL the people!).
ne razumem pa zakaj bi kdo bral moje bedarije. vecino teh sem ze sama pozabla, ker so ble tok bedne. in ko na statcounterju vidim, da je nekdo spet zacel brat moj blog cisto na zacetku, aprila 2006!, grem se sama prebrat o cem sem pisala takrat.
koleg…nay…zelo dobra pr’jatlca je rekla, da moj blog bere, ker je “sexual”.
pa sej obstajajo se drugi! mislim, zdajle se nobenga ne spomnem, ampak ziher obstajajo se drugi. … morajo!
aja, eno vprasanje:
a se tumblr smatra kot blog?
a ni poanta bloga, da je na njem nek original content, ki ni bil drugje po internetih objavljen ze 1590-krat?

Standard