>cez vikend sem se pridruzla vecinskem delu familije pri njihovem letnem poletnem oddihu. tokrat so si za destinacijo izbrali slovensko obalo, natancneje portoroz. verjamem, da bi se veliko raje spravli se malo juznije (ce druga ne, vec opcij), ampak sestra je manj kot mesec dni od roka (se en sine! w00t!), tako da ni pametno riskirat.

pa smo sli.
tipicn “pote pridemo ze navsezgodaj zjutri” se je, kot cist vedno poprej, raztegnil v popoldanske ure. tako kot vsako leto se je tudi letos zgodilo, da smo imeli skoraj premajhen avto. v casu OS smo na morje hodli z yugecem, lado karavan in citroen zx (se mi zdi). sredi noci se je zacelo pakiranje vseh potovalk in vreck v kuferan. plan je VSAKO LETO bil, da se v zgodnjih jutranjih urah spravimo na pot, tako da pridemo nekam do morja v dokaj normalnih urah, ko zunaj ne bo 35°C, klime v avtih itak nismo imel. to pakiranje se je vedno zavklelo, ker je mami CIST VEDNO nekje nasla se eno vrecko. ta stavek je bil fotrova mora, ziher sem. in letos nam je prostora zmanjkalo v X5. v X5!! lej ta kuferan –> google images. kak tocno?!

voznja do portoroza je bila brez posebnosti, vsi smo jo dali skoz ze maljonkrat. a moram priznat, da me je tist prvi pogled na morje ponovno fasciniral, a la “tak lepo pa tok blizu je?! iiiii <3".
za kopanje je bilo v petek prepozno, zato smo sli na prvega od mnogih sladoledov in malo po okolici. hisa je direkcijone za hotelom palace, torej v samem centru portoroza. to zadnje je bila ena boljsih novic, ker je jutranja procedura dedija in necaka setnja do pekarne in kioska, in vsi vemo, da so lahko triletniki malo muhasti. naslednje jutro do strunjana na plazo (portoroska je bila polna in – pravijo – voda polna meduz), in da ne bomo slucajno kaksne tradicije prekinli, se tudi letos nisem dovolj namazala. cartanje macka, ki od zadovoljstva steguje kremplje, je danes ornk mucna zadeva. plaza je se vedno urejena (modra zastavca), varnostnika nista tecna in zenske so na wcjih se vedno prasice (excuse my french, ampak kaj za bozjo voljo delate?!). zvecer se malo do pirana, kjer sem res prvic pustila avto nekje izven centra, sla z dvigalom sedem nadstropij nizje do avtobusne postaje in potem z brezplacnim busom do centra mesta. piran je se vedno, kljub stevilnim gradbiscem v centru, ki kvarijo razgled, zelo lepo mesto. v soboto so imeli mestno gasilsko veselico in ravno, ko smo se spravljali domov, so iz bliznje ladje spustili manjsi ognjemet. nedelja je bila dokaj pocasna. par urc na plazi, skampi in skoljke za kosilo in pravac prestolnica.

all in all, lep vikend.